Janša v povprečju na mesec postavil 124 ljudi, Šarec 88

Ni prostora za neposlušne 

"Bilo je mirno, po zaprisegi vlade. Ni bilo pritiskov, pogojevanj. Delali smo naprej v istem ritmu, dobro, navkljub epidemiji, rezultate imamo odlične. Nato preobrat. Počasi so se vrstili klici, obiski. Začelo se je s predlogi o kadrovskih okrepitvah iz vladnih strank. Ugodil sem le delno, za tiste, ki so imeli izkušnje, izobrazbo, za tiste, ki bi dejansko lahko pripomogli k uspešnemu poslovanju. Ni bilo dovolj. Pritisk se je nadaljeval, hoteli so več, na ključnih mestih, kjer se obračajo milijoni, kjer je mogoče trgovati z uslugami. Na mestih, ki so pomembna za delovanje družbe, za katero sem odgovoren. Uprl sem se. In postal nekoristen. Začenjale so krožiti zgodbe, izmišljene. Koga podpiram, koga financiram z državnimi milijoni, za kom stojim in kdo za mano. Rezultati in podpora zaposlenih niso več šteli. Začeli so kadrovski pohod. Najprej so zamenjali nadzorni svet, nato odstavili mene. Nastavili so človeka s strankarsko izkaznico, ki za to funkcijo ni usposobljen. Nisem bil presenečen." 

To je izpoved razrešenega direktorja državnega podjetja, ki se javno – zaradi šikaniranj – ne želi izpostaviti. Je pa slikoviti prikaz, kako se menjav loteva vlada Janeza Janše. Dokler si na voljo za usluge, si naš, ko se upreš, te v hipu odslovijo. 

Janševa vlada se je podpisala pod 1117 imenovanj in 395 razrešitev 

To je le ena od 395 razrešitev, pod katere se je podpisala Janševa vlada. Podpisala se ni le stranka SDS, ampak so z vsemi menjavami očitno soglašale tudi koalicijske partnerice: SMC, NSi in DeSUS. 1117 ljudi pa je vlada imenovala v najrazličnejše pore družbe. Ne gre le za prvo – politično linijo menjav, ki je pričakovana in razumljiva, torej izbira ekip in menjava ključnih direktorjev korenito posegata v drugo, tretjo linijo, ko gre za izključno strokovna delovna mesta, delovna mesta, ki ne smejo imeti političnega obraza in morajo zasledovati neodvisnost in strokovnost. Primer, direktorica Finančne uprave ima člansko izkaznico SDS in je zamenjala kariernega neodvisnega dacarja. 

Kljub temu da je vlada Janeza Janše prisegla na začetku epidemije novega koronavirusa, 13. marca 2020, v izjemno negotovem obdobju, ko ni bilo zaščitne opreme, o virusu ni bilo ne dovolj vedenja in ne izkušenj, niso želeli ničesar prepustiti naključju. Potem ko so si pred nočno sejo nadeli visoko zaščitne medicinske maske s filtrom FFP3, ki jih ljudje v prvih bojnih linijah niso imeli, in se je nad vlado zato vsul plaz kritik, so začeli rezati kadrovski kolač. Imenovali so 40 ljudi in jih 6 razrešili. Če gre pri imenovanjih na prvi seji v večini za podpredsednike vlade in državne sekretarje, pa je pri razrešitvah drugače.

Razrešila je pet ključnih ljudi: generalno direktorico Policije Tatjano Bobnar, načelnico Generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc, Dejana Matijeviča, generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo, Kristino Plavšak Krajnc, direktorico vladnega Urada za komuniciranje (Ukom), Rada Feleta, direktorja vladne službe za zakonodajo, v oči ne bode le ena, šesta razrešitev – generalne direktorice Agencije za okolje (Arso) Lilijane Kozlovič, ker je postala pravosodna ministrica. Vsi, razen Ermenčeve, so že dobili naslednike. Anton Travner je postal v. d. generalnega direktorja Policije, Andrej Osolnik je postal prvi mož OVS-a, Plavšakovo je nadomestil Miro Petek, Katja Triller Vrtovec je postala v. d. direktorja vladne službe za zakonodajo, za v. d. generalnega direktorja Arsa pa so imenovali Iztoka Slatinška. 

So bile te menjave premišljene? Kot se je izkazalo, so bili štirje od petih, šesti, Slatinšek, je dobil polni mandat, kmalu spet zamenjani.

Na spodnji povezavi si lahko osvežite spomin in ogledate števec SDS-a za Pahorjevo vlado, ko je presegla stotico. Prisluhnete lahko tudi izjavi Anžeta Logarja, ki je obsojal kadrovanje nestrokovnjakov. Danes je Logar član 14. vlade kot zunanji minister. 14. vlada posega na strokovna delovna mesta in kadruje politične ljudi.

Janševi ministri so si seveda izbrali tudi svoje ekipe, državne sekretarje, premier pa je presenetil vsaj z enim imenom v svojem kabinetu, državni sekretar za nacionalno varnost je postal Žan Mahnič. Mahnič, trenutno magistrski študent, je diplomiral na obramboslovju z naslovom 'Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere', njegov mentor pa je bil Uroš Svete. Taisti Svete, ki je konec junija postal direktor Uprave RS za informacijsko varnost. V skupni številki imenovanj je zajetih tudi 92 oseb, ki so jih predsednik vlade, generalni sekretar vlade in ministri zaposlili v svojih kabinetih na zaupanje. 

O tem bomo pisali v naslednjih dneh. 

Na tem mestu omenimo ministrsko in sekretarske menjave. Po aferah Sript, Kras in Izola je tik pred razrešitvijo odstopila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Z ministrstva za zdravje pa so odšli že trije državni sekretarji – Andrej Možina, Jerneja Farkaš Lainščak in Tina Bregant. Vse glasneje se govori, da je odhod ministra Tomaža Gantarja le še vprašanje datuma. 

Šarčeva vlada se je podpisala pod 1599 imenovanj in 440 razrešitev 

Intenzivnega kadrovanja in delitve plena sta se poslužili obe vladi, je pa tempo v Janševi, če ga primerjamo s pol krajšim obdobjem Šarčeve vlade, intenzivnejši. 

Šarčeva vlada je bila na oblasti leto in pol. V tem času je razrešila 440 ljudi in jih 1599 imenovala. Na prvi seji je na funkcije enako kot Janševa imenovala 40 ljudi, 3 pa razrešila. Po številkah podobno kot Janševa vlada, po funkcijah, ko govorimo o razrešitvah, ne. Ni še denimo menjala šefov Policije, Slovenske vojske, OVS-a, Ukoma, ampak na primer razrešila generalna sekretarja. Sta pa menjavi šefov Sove, Zorana Klemenčiča, in Policije, Simona Veličkega, sledili že na drugi oziroma tretji seji. Po dobrih dveh mesecih vladanja je moral oditi še načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alan Geder.

In tudi Šarec je šokiral z izbiro na prvi seji, ko je državni sekretar za nacionalno varnost postal Damir Črnčec, nekdaj tesni Janšev zaveznik, ki mu je stal ob boku tudi na poti v zapor. S to kadrovsko potezo je razburil koalicijske partnerje, a je, ker je šlo za paketno imenovanje vseh državnih sekretarjev, Šarčeva kadrovska poteza obveljala. 

Janševa vlada že po 9 mesecih presegla število sej Šarčeve

Janševa vlada se je do 13. decembra srečala na 184 sejah vlade, od tega na kar 141 dopisnih sejah, katerih posledica je gotovo epidemija, kadrovali so na slabi tretjini sej – 74. 

Analizirali smo vsa gradiva 184 rednih in dopisnih sej vlad, ki so javno dostopna, ker vseh kadrovskih menjav ne vključujejo, pa smo jih izbrskali sami. Bodisi v nadzornih svetih, upravah v 100-odstotni državni lasti oziroma z državnim deležem, kjer politika menja posredno, ali pa v Policiji, kulturi, kjer da naj bi bilo vse od začetka nove Janševe vlade prav brutalno, kot nam zatrjujejo zaposleni. Kadrovanja zaznamujejo ne le ideološke prepreke, skrb vzbujajoče so spremembe ustanovitvenih aktov z nižanjem pogojev za direktorska mesta vsled političnih nameščencev in tudi sodni postopki.

Primer, demontaža nacionalnih kulturnih institucij z revizorji, zbiratelji, pa popolna podreditev Policije z enim samim ciljem – padanje postopkov, ki bremenijo vladajoče oziroma njihove prijatelje. Primer Nacionalnega preiskovalnega urada, kjer se šefi menjavajo kot za stavo in vsakič znova podležejo pritisku. Nazadnje je pod pritiski klonil že tretji šef Uroš Lepoša. In tako izpraznil mesto za prijateljico premierjevega davčnega svetovalca Roka Snežiča, Petro Grah Lazar.  

O čistkah v policijskih vrstah in kulturi bomo pisali v prihodnjih dneh. 

Poglejmo podrobno. Kadrovski razrez smo razvrstili v več kategorij, v osnovi ločimo tri večje – razrešitve in imenovanja v institucijah, vladnih službah, nadzornih svetih oziroma odborih, svetih zavodov, upravnih odborih, druga kategorija so imenovanja in tudi razrešitve v raznoraznih vladnih odborih, komisijah, svetih, tretja pa tista, kjer vlada sicer neposredno ne razrešuje oziroma imenuje, ampak to počne posredno, a zelo očitno z nameščanjem svojih strankarskih ljudi prek nadzornih svetov, ministrov, direktorjev ... 

Imena in priimke si lahko podrobneje ogledate na spodnji grafiki.

137 posebnosti – soglasje, razrešitev zaradi odstopa, podaljševanje vedejevstva, razrešitev zaradi nove funkcije, predlog v DZ

Posebno kategorijo vladnih odborov in komisij smo naredili zato, ker so sestave nekaterih odborov in komisij logična posledica sestave vsakokratne vlade. Na primer: vladni odbori in stanovanjske komisije, katerih člani so ministri oziroma generalni sekretar vlade. Pa denimo Koordinacijski odbor za proslave in prireditve, ki ga tvori 18 članov različnih institucij, ki jih zadevajo proslave. Določene spremembe članstva v Svetu za visoko šolstvo so logična posledica končanja študija, menjav v vrhovih študentskih organizacij ...

Drugačna zgodba pa so: Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri so razrešili šest članov in imenovali nove. Zamenjali so tudi pet članov Medresorske delovne skupine za prenovo registrske zakonodaje. Nov je tudi Koordinacijski odbor za Zahodni Balkan. Prav zato smo te kadrovske menjave šteli v celotno kvoto, sicer je bilo v tej kategoriji 530 imenovanj in 134 razrešitev. 

V kadrovskem števcu smo posebej analizirali kadrovske poteze vlade in tako našteli vsaj 137 posebnosti. Po vrsti. Zajeta so soglasja vlade k imenovanjem, takšnih je 15 imenovanj in dve razrešitvi. 50 razrešitev je vlada izpeljala na podlagi odstopnih izjav ali prenehanja funkcij. Tukaj je treba biti jasen, v večini naj bi šlo za pritiske, zato so raje odstopili sami, sicer bi bili tako ali tako razrešeni. Na števcu je tudi ena razrešitev zaradi upokojitve in 6 imenovanj s podaljšanjem mandata. Omenimo še eno posebnost oziroma izjemo, razrešitev člana sveta, ker je potem postal predsednik sveta.

Vlada je razreševala tudi zaradi tega, ker je iste ljudi imenovala na druge funkcije. Takšnih primerov smo našli 16. Med njimi so denimo Lilijana Kozlovič, ki je z mesta generalne direktorice ARSO šla za pravosodno ministrico, Irena Nunčič je postala v. d. generalnega direktorja FURS-a, zato so jo razrešili kot državno sekretarko na finančnem ministrstvu, Ajda Cuderman je postala državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu namesto Aleša Cantaruttija in so jo zato razrešili kot direktorico Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Mojco Pršina in Špelo Isop so razrešili s funkcij generalnih direktoric direktoratov in postavili na čelo drugih dveh direktoratov znotraj ministrstva za delo. Martino Gašperlin so razrešili kot v. d. generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, ker so jo imenovali za v. d. tržnega inšpektorja.

Na tem kadrovskem vrtiljaku omenimo še eno izjemo. Večino direktorjev, pa generalnih sekretarjev, inšpektorjev, je vlada najprej imenovala za vršilce dolžnosti. Enim je 'vedejevstvo' podaljšala, druge pa nato imenovala za polni mandat.

Šarčeva vlada kadrovala na dobri polovici sej

Šarčeva vlada je, navkljub temu, da so v manjšinski vladi petih strank (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB) ostale kar tri iz Cerarjeve vlade – SMC, SD in DeSUS, zajetno kadrovala. Na več kot polovici sej – 91 od 158 – je razreševala in nameščala svoje ljudi. Tudi Šarčevi so, ob logičnem oblikovanju ekipe, zamenjali generalne sekretarje ministrstev in generalne direktorje direktoratov, pa čeprav so to funkcije s petletnimi mandati z namenom, da je zagotovljena kontinuiteta ob menjavah vlad. 

V komaj letu in pol je padlo pet ministrov: Marko Bandelli, Iztok Purič, Jure Leben, Dejan Prešiček, Samo Fakin. Odšel je denimo tudi generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj, ki ga je zamenjal Bojan Majcen. LMŠ-jev Darij Krajčič iz afere sendvič pa je bil nagrajen z vodenjem Nazarske enote Zavoda za gozdove. V državnih podjetjih se je bil boj med LMŠ in SD. A o tem več v nadaljevanju.

Pri delitvi plena Šarčeve koalicije smo prešteli vsaj 177 izjem. Od soglasij vlade do podaljšanj mandatov, razrešitev zaradi odstopov. Največ – 52 ljudi – je vlada razrešila zaradi odstopov, pri 43 pa je z imenovanji oziroma razrešitvami (le) soglašala. Dolgoletna šefinja protokola Ksenija Benedetti je denimo sama odstopila. Odstopila je tudi Dunja Sever, glavna zdravstvena inšpektorica. Hinko Šolinc, direktor Eko sklada, je odstopil, ker je postal generalni direktor Direktorata za energijo, Darko Muženič pa je odstopil kot direktor Urada za preprečevanje pranja denarja zato, ker so ga imenovali za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. 

V kategoriji vladnih odborov in komisij je v Šarčevi vladi 798 imenovanj in 186 razrešitev. A kot smo pojasnili že pri Janševi vladi, ker so le nekatera imenovanja logična posledica menjave vsakokratne oblasti ali poteka mandatov, marsikatera pa ne, smo jih šteli v celotno kvoto.  

Sloviti peti odstavek 83. člena zakona o javnih uslužbencih – zakonska podlaga za menjave

Po petem odstavku 83. člena zakona o javnih uslužbencih lahko uradnika s položaja razreši funkcionar oziroma organ, pristojen za njegovo imenovanje, in sicer ne glede na navedene razloge oziroma brez krivdnih razlogov v enem letu od nastopa funkcije. Razrešitev je ne glede na to, kdaj je funkcionar nastopil funkcijo, možna tudi v enem letu od imenovanja uradnika na položaj.

Tako smo posebej pripravili analizo razrešitev po petem odstavku 83. člena za tri vlade, ob Janševi in Šarčevi še za Cerarjevo. Cerarjeva je zabeležila 35 zamenjav, Šarčeva 37, Janševa pa 51 menjav po 83. členu. V spodnjem grafu si lahko ogledate, koga so razrešili in kdo je dobil odpravnino. Ob tem povejmo, da so nekatera ministrstva navedla vse razrešitve po 83. členu, ne zgolj po petem odstavku. Torej, "po preteku obdobja, za katerega je bil uradnik imenovan (tretji odstavek), če se ukine organ oziroma organizacijska enota, ki jo vodi (četrti odstavek), ali pa z razrešitvijo s položaja (drugi in peti odstavek)."

Zaradi razrešitev izplačanih 325 tisočakov odpravnin

Po drugi strani pa zakonsko dovoljene menjave tudi stanejo. Do njih so upravičeni tisti, ki niso zaposleni v javni upravi, kjer jih čaka delovno mesto, ampak so spet na trgu zaposlovanja. Če je Cerarjeva vlada najmanj razreševala, pa so jo te poteze največ stale, šestim je morala izplačati več kot 140 tisoč evrov odpravnin. Šarčeva vlada je sedmim razrešenim uslužbencem plačala odpravnine v višini 70 tisočakov, medtem ko je Janševo osem odpravnin stalo 114 tisoč evrov. Skupaj so torej tri vlade zgolj za odpravnine, ki izhajajo iz razrešitev po 83. členu, plačale 325 tisočakov.

Politična inovativnost pri opisovanju kadrovskih menjav

Vsakokratna opozicija vladi očita kadrovski cunami in išče besede, kako bo ta nikoli viden pohod' poimenovala. Zbrali smo največkrat uporabljene izraze, ko na oblast stopi nova vlada in brez oklevanja že na prvi seji poskrbi za dolge sezname kadrovskih menjav.

Tako nekako je videti politična inovativnost pri opisovanju kadrovskih menjav, ki je pozabljena s prvim dnem podpisa koalicijske pogodbe.