Hrvaška evroposlanka Biljana Borzan opozarja celo na hudo zdravstveno tveganje zaradi nekakovostnih sestavin.
Težava dvojne kakovosti
Zveza potrošnikov Slovenije je v testu leta 2017 pri primerjavi izdelkov, kupljenih v Avstriji in Sloveniji, našla "razlike, ki vplivajo na kakovost" – in sicer pri sladkih pijačah, čokoladi, pašteti, mesnih narezkih in jogurtu. Toda na vprašanje, ali gre res za dvojno kakovost ali le za različne navade potrošnikov, nima odgovora niti Evropska komisija. Priznavajo, da enotnih pravil ni mogoče postaviti. Tipičen primer je najbolj znani čokoladno-lešnikov namaz na svetu, kjer se krešejo mnenja o razlikah glede na to, ali je narejen v Nemčiji, Franciji ali na Poljskem. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so ugotovili: "Razlike obstajajo, prav zagotovo pa ne moremo trditi, da je kateri od vzorcev bistveno kakovostnejši. Izbira je torej odvisna od posameznika."
Sedem let od opozoril do resolucije
Evropska poslanka, v zadnjem sklicu pa poročevalka Odbora za notranje zadeve in varstvo potrošnikov Olga Sehnalová, že od leta 2011 opozarja na zavajanje potrošnikov oziroma Evropo dvojne kakovosti:

Dve leti pozneje, septembra 2017, je predsednik Evropske komisije v nagovoru o stanju v Uniji končno udaril po mizi: "Ne bom dovolil, da se v nekaterih delih Evrope prodajajo živila nižje kakovosti kot v drugih državah, čeprav imajo enako embalažo in blagovno znamko."
Komisija je izdala smernice, med drugim: - uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom – potrošniki morajo imeti resnične in zadostne informacije o določenem živilu; - direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse. |
"Zamik predvidenih aktivnosti"
Še leto pozneje, 13. septembra 2018, je Evropski parlament sprejel resolucijo o neenaki kakovosti hrane. Vmes so začeli teči roki iz smernic Komisije, med drugim so določili, da morajo države do 30. novembra 2017 oddati predloge, katere izdelke in kako je treba vzorčiti. Na Upravi za varno hrano priznavajo: "Dejstvo je, da se projekt odvija počasneje, kot je bilo prvotno načrtovano."

Od opozoril Sehnalove (2011) do smernic Evropske komisije (2017) je torej preteklo šest let, še vsaj tri (do 2020) bodo minila, da bomo prebivalci vsaj približno vedeli, pri čem smo.
Primerjava: ukinitev prestavljanja ure
Za primerjavo: za odločitev o zdravstveno precej manj tvegani ukinitvi poletnega časa so v parlamentu in komisiji potrebovali slabo leto dni, začetek veljavnosti ukrepa prestavili na leto 2021, na koncu pa odločitev o tem, ali obdržati poletni ali zimski čas, prepustili državam članicam.


KOMENTARJI (122)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.