Kaj je skupno trem slovenskim zavarovalnicam Vzajemni, Zavarovalnici Triglav in Savi Re? Vse kupujejo zasebne zdravstvene centre, nekoč v lasti zdravnikov, med njimi tudi koncesionarje. Podatek o nakupih je skrb vzbujajoč, pravi Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. "To pomeni, da se ogromen obseg sredstev, ki jih zberejo zasebne zdravstvene zavarovalnice za zdravstvene storitve in so ključna za zdravje ljudi, ne vrača nazaj v zdravstvo. Se ne namenja za izboljšanje zdravstvenega sistema, zdravstvenega varstva prebivalstva, temveč se dobiček namenja za dodatno bogatenje lastnikov zavarovalnic."
To za zdravstvo ni dobro, odločno Jus. "Pomeni slabitev sistema javnega zdravstva, za katerega se ves čas borimo, da ga ohranimo. Javno zdravstvo je enakovredno dostopno za vse prebivalce, ne samo za peščico tistih najelitnejših. Osnovni cilj je, da smo solidarni eden do drugega, da imamo še naprej tako kakovostno zdravstvo, kot ga imamo."
Gre za nezadostnost javnega zdravstvenega sistema, meni predstojnik Ortopedske klinike v UKC Ljubljana Miha Vodičar. "S tem, ko pacienti ne pridejo do storitev, ki jih potrebujejo ali pa ne pridejo pravočasno, se ustvarja okolje, v katerem obstaja možnost, da se začne ponujati neke vzporedne rešitve za zdravje ljudi. In zavarovalnice, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah, s katerimi se mi želimo primerjati, so prve, ki gredo v to, da skušajo ponuditi produkte, ki jih pacienti potrebujejo, pa jih v sklopu javnega zdravstva ne morejo dobiti."
Zavarovalnica Triglav in Sava Re, obe delno v državni lasti, sta skupaj večinski lastnici (20 odstotkov je lastni družbeniški delež) Diagnostičnega centra Bled. Gre za največjo zasebno zdravstveno skupino pri nas. Ta združuje poleg treh enot Diagnostičnega centra Bled še Kirurški sanatorij Rožna dolina (do takrat v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha oziroma njegovega ciprskega podjetja Ampelus Holding) in šest drugih zdravstvenih centrov. Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je prepričan, da so ti "nakupi še en dokaz privatizacije in razlog, zakaj je treba ukiniti dopolnilno zavarovanje."
Vsi našteti so koncesionarji, financirajo se tudi z javnimi sredstvi. Lani so prejeli dobrih 20 milijonov evrov iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Diagnostični center Bled, Kirurški Sanatorij in MTC Fontana so med desetimi največjimi koncesionarji.
Koncesionarji se predvsem lotevajo stvari, ki so manj kompleksne, manj problematične in seveda poberejo smetano", pravi Boštjan Kersnič, specialist nefrologije in v.d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Novo mesto. A kritična infrastruktura so bolnišnice. "Nekateri koncesionarji ali zasebniki operirajo in potem zvečer zaprejo vrata. Seveda, operacija je bila narejena korektno, bolnik je bil zbujen, odpuščen v domačo oskrbo. Ampak, če pride recimo po kolonoskopiji do predrtja želodca, bolnika začne ob dveh zjutraj boleti, kje bomo zdaj dobili zdravnika, da bo tega bolnika tisti trenutek, ko bo on to potreboval, oskrbel."
"Noben zasebnik si ne želi oziroma se izogiba opravljanju storitev, ki so preslabo plačane, pa čeprav jih pacienti potrebujejo," meni Aleksander Jus. Vprašanje je, se sprašuje Jus, kaj se bo zgodilo z zdravljenjem in diagnostičnimi preiskavami, katerih stroški so že zdaj zelo visoki, pa se prenašajo na javne zavode, s čimer se povečujejo stroški javnemu zdravstvu, v zasebnem pa se naroča manj diagnostičnih preiskav, ker te storitve znižujejo njihov dohodek. To pa lahko povzroči škodo pacientu, če zaradi tega bolezen ni bila pravočasno odkrita in zdravljena.
Edina nezdravstvena družba, ki sodi v to skupino, je projektna družba DC Naložbe, ki je bila ustanovljena z namenom nakupa zemljišča na Kranjčevi ulici, kjer bodo gradili zasebno bolnišnico. Velika bo 18.600 kvadratnih metrov, imela bo 80 bolnišničnih postelj in sprejela naj bi do 400 pacientov na dan. Takšne zasebne bolnišnice slovensko zdravstvo še ne pozna.
Diagnostični center Bled kupuje skupaj s skladom Alfi PE
Skupaj s skladom Alfi PE je Diagnostični center Bled lastnik 80 odstotnega deleža zasebnega zdravstvenega centra MDT&T za medicinsko diagnostiko iz Maribora. Alfi PE ima prek družbe ALPE VI v lasti 41 odstotkov, Diagnostični center pa 39 odstotkov. MDT&T je lani ustvaril 1,8 milijona evrov dobička. Bil je peti največji koncesionar, prejel je pet milijonov evrov iz obveznega zavarovanja. MDT&T je lastnik mariborske diabetološke ambulante Šubic-Diabetologija. Alfi je tudi 86-odstotni lastnik v ljubljanskem radiološkem centru Medilab. Včasih je bila solastnica Medilaba družba Electa inženiring Damjana in Jureta Jankovića, 16,5-odstotni lastniški delež je leta 2015 v izvršbi Electe kupila sama družba Medilab za okoli 370 tisoč evrov. Enako je Medilab med največjimi koncesionarji v zdravstvu in je največja slovenska zasebna zdravstvena ustanova za slikovno diagnostiko s sedežem v Ljubljani.
Vzajemna kupuje zasebnike
Na drugi strani je svoj kos zasebnikov prevzela tudi Vzajemna. Kupila je 51-odstotni delež zdravstvenega centra Aristotel. Sicer sta si ga ogledovala tudi Sava Re in Zavarovalnica Triglav, nakup jima je odobril varuh konkurence, vendar prevzema nista dokončala. Vzajemna je ob tem 100-odstotna lastnica Barsosa, ki sta ga leta 1993 ustanovila Cvetka Dragoš Jančar in leta 2010 v misteriozni aferi bulmastifi umrli Saša Baričevič. Barsos se med drugim ukvarja z managerskimi pregledi in drugo diagnostiko. Vzajemna je še 60-odstotna lastnica Dentalnega centra Varuh zdravja - poliklinike za stomatologijo in estetiko obraza.
Oba - Barsos in Aristotel - sta koncesionarja, lani sta prejela skupno 1,4 milijona evrov iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja."S tem sledimo trendom iz tujine na področju zavarovalništva, ki gredo v smeri lastne ponudbe zdravstvenih storitev. Na ta način zavarovalnice neposredno vplivamo na obseg in kakovost zdravstvenih storitev ter na čas oziroma rok izvedbe storitve za naše zavarovance," zagotavljajo v Vzajemni. "Skrbimo za zdravstveno oskrbo od sklenitve zavarovanja do zaključka zdravljenja."
Privatizirani zdravstveni sistemi so dostopni manj ljudem
"To pomeni, da bo enostavno prišlo do tega, da bo nad zdravjem bdel kapital in bo v prevladi dobiček. Na koncu bo zdravstvo dosti manj dostopno tistim najbolj šibkim, socialno ogroženim. Glede na razmere, ki so v Sloveniji v tem trenutku, vemo, da se širi krog socialno šibkih," dodaja Jus in poudari, da si bo lahko samo peščica privoščila tiste najbolj kakovostne zdravstvene storitve, ostali pa si bodo skušali zagotoviti tisto osnovno, kar jim bo pripadalo. "To pa so dosti slabše zdravstvene storitve, kot bi jih imeli, če bi ohranili sistem javnega zdravstva, torej, da bi bilo to solidarno enako dostopno za vse prebivalce."
Z večanjem zasebništva v zdravstvu naraščajo tudi problemi zaradi preslabega nadzora, slabše kakovosti, zmanjšanega obsega in dostopnosti ljudi do zdravstvenih storitev, dodaja Jus. "Poslovanje in delovanje javnih zdravstvenih zavodov nadzira država, zasebnikov pa država ne nadzoruje, ker niso javni uslužbenci. So samostojni podjetniki in načeloma poslujejo za ustvarjanje dobička. Javni zavodi pa so neprofitne organizacije, ki morajo ustvarjeni dobiček uporabljati za izobraževanje kadrov in posodabljanje opreme."
Na koncu bomo imeli državljane dveh kategorij
Nič nimam proti temu, da bi se zasebni sektor in javni sektor ločila, pravi Keber, da bi zasebni sektor v celoti prevzel dobrobiti in seveda tudi tveganja zasebnega sektorja. "To pomeni lastno pridobivanje sredstev, lastni kadri, oprema. Ampak v naši državi imamo pa prekrivanje obeh sistemov. To prekrivanje omogoča, da javni denar financira rast zasebnega sektorja." Na koncu bomo imeli državljane dveh kategorij. "Državljani, ki jim bo omogočeno pridobivati največje možne zdravstvene koristi v obeh sistemih, ker si bodo lahko privoščili tudi zasebnega in seveda veliko večino ostalih državljanov, ki bodo odvisni od vedno bolj osiromašenega javnega sektorja."
Plazeča privatizacija zdravstva
Dušan Keber pravi, da smo v Sloveniji priča plazeči privatizaciji zdravstva, ker da za zdravstvo prispevamo vedno več iz lastnih žepov, pa čeprav naj bi bilo brezplačno in dostopno za vse. "Zdaj smo že pri 30-ih odstotkih, kar nas postavlja v vrh Evropske unije. Več ko je zasebnega plačevanja, težje tisti, ki nimajo denarja, pridejo do zdravstvenih storitev. Po drugi strani pa se izvajanje zdravstvenih storitev iz javnega sektorja prenaša v zasebni sektor. Vedno več storitev se opravlja v zasebnem sektorju in s tem se pretaka tudi javni denar v zasebni sektor, ki pa je namenjen ustvarjanju dobičkov. Cene se v takih državah takoj povečajo za 10 do 20 odstotkov. To je plazeča privatizacija," dodaja Keber.
Scenariji iz držav nekdanje Jugoslavije kot opozorilo
"Scenariji iz držav nekdanje Jugoslavije, če pogledamo Bosno in Hercegovino, Makedonijo ali Srbijo, so pokazali, kaj se zgodi, ko to izpustiš iz rok. Takšnega sistema ne želimo, ne pacienti, ne zdravniki," opozarja družinski zdravnik Rok Ravnikar.
Razgradnjo srbskega zdravstvenega sistema v drobovje pozna Miloš Simov, po rodu Srb, ki zadnjih 10 let v Sloveniji dela kot pediater, danes v Zdravstvenem domu Idrija. Osiromašene kapacitete javnega zdravstva tako zaradi odhoda zdravstvenega kadra kot tudi zaradi zmanjšanega vlaganja v infrastrukturo in opremo so bile razlog za nezadovoljstvo pacientov. Posledično se je močno razvilo zasebno zdravstvo. "Kar ima v imenu zasebno, je velika verjetnost, da se ti kdaj ponudi malo več, kot dejansko potrebuješ. Tudi jaz sem imel v družini bolno osebo in vem, kaj pomeni zasebno zdravstvo, ko moraš za zdravljenje bolezni še doplačati." V Srbiji je živel v manjšem mestu, kot je Idrija, a so imeli na desetine zasebnih ambulant, laboratorijev.
V Srbiji se pacient velikokrat že takoj obrne na zasebne klinike in ambulante. "Slabe izkušnje izpred 10, 20 let so pacientom vsilile 'napačno' mnenje, da je samo zasebni sektor kakovosten. Če ti pošlješ sporočilo pacientu, da je dobro, učinkovito, kakovostno in edino prav iti v eno zasebno kliniko, potem javni sistem ne bo obstal." Simov se boji, da smo morda podobnemu nekontroliranemu, kaotičnemu procesu priča tudi zdaj v Sloveniji. "Ko se zasebno zdravstvo zgodi, je vseeno, ali je to v Srbiji ali v Sloveniji. To je steza, ki je zelo spolzka, vrnitev nazaj pa zelo težka, ker se naredi pot od pacienta do zdravnika."
Pomagati moramo javnemu zdravstvu, pravi. "Izenačiti se mora pod enakimi pogoji, enakimi plačili kadra, da se skrajšajo čakalne vrste, predvsem pa ne sme biti nobene razlike. Ali da bi se pacient navadil, da je vse boljše, kakovostno in hitrejše v zasebnem zdravstvu."
Kapitalski lastniki imajo zelo podobne interese
"Nakupi zasebnih zdravstvenih centrov zasledujejo en sam cilj - čim višji kapitalski donos," meni Marjan Pinter, predsednik Združenja zdravstvenih zavodov. Kdo je lastnik kapitala (zdravniki ali kdo drug) je pri tem manj pomembno, saj imajo kapitalski lastniki zelo podobne interese, dodaja. "Prav lahko se zgodi, da bodo tovrstne naložbe pristale tudi v lasti tujih korporacij, saj zato ni prav nobene pravne omejitve." Enako pravi Keber, da tukaj vlada logika kapitala, ki vidi v zdravstvu še pravzaprav zadnji otok v tej državi, kjer lahko pograbi velike količine denarja, in seveda praktično vse vlade sledijo tej neoliberalni logiki.
Sava Re in Zavarovalnica Triglav vstopata na trg zdravstvenih storitev, ker sta te naložbe "prepoznala kot primerne glede na profil tveganj in donosnosti, ki jih panoga ustvarja." Ali preprosto povedano: ker je dobičkonosno. Leto 2020 je skupina Diagnostični center Bled končala z 520 tisoč evri dobička. "Trg zasebnega zdravstva je sicer panoga z razdrobljeno strukturo večjega števila manjših ponudnikov in ocenjujemo, da lahko kot dolgoročni investitor doprinesemo k njihovem povezovanju in razvoju," pravijo v Zavarovalnici Triglav.
Diagnostični center Bled s prevzemi manjših ponudnikov v zadnjih letih postaja vodilni zasebni ponudnik zdravstvenih storitev na slovenskem trgu, pojasnjujejo v Savi Re. "Usmerjen je v razvoj visoko kakovostnih zdravstvenih storitev (izgradnja novega medicinskega centra v Ljubljani) ter s tem strateško in ambiciozno rast na področju izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Ima več kot 25-letno tradicijo poslovanja in uveljavljeno blagovno znamko."
In kako nakupe zavarovalnice financirajo? Na strani Triglava se s skupnim projektom ukvarja matična družba Skupine Zavarovalnica Triglav in ne Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, ki se ukvarja z razvojem in izvajanjem zdravstvenih zavarovanj, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. "Gre torej za redne aktivnosti upravljanja naložbenega portfelja Skupine, ki je eden od dveh ključnih stebrov našega poslovanja." Sava Re naložbe v zdravstveno dejavnost financira z lastnimi viri sredstev. "Družbe v Zavarovalni skupini Sava ne ponujajo zavarovanih produktov iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj." Pri nakupih Vzajemne ne gre za uporabo sredstev iz dopolnilnega zavarovanja, pojasnjujejo v zavarovalnici. "Vzajemna je nakupe zdravstvenih centrov izvedla s sredstvi, pridobljenimi iz naslova drugih prostovoljnih zavarovanj."
Zdravstvena panoga je izredno donosna panoga
Zdravstvena panoga je izredno donosna panoga sploh v zadnjem obdobju, ocenjuje Bruno Nikolić, predstojnik Upravno-pravne katedre na Fakulteti za upravo, zaradi tega so interesi ne samo zdravstvenih zavarovalnic, ampak tudi raznih investicijskih skladov po vstopu v to panogo izredno veliki, ne zgolj v tujini, ampak tudi v Sloveniji. "Tukaj zasledujejo pač donose teh ponudnikov zdravstvenih storitev, gre pa seveda za zasebnike. Na drugi strani ni nekih indicev, da bi pri zasebnikih pešala kakovost pri zdravstvenih storitvah." Meni, da so zavarovalnice dobri lastniki, izpolnili bodo svoje lastniške interese, kar pomeni, da bodo poslovali donosno, vstopajo na tista področja zdravstva, ki jim omogoča donosno poslovanje.
"Kar je mogoče bolj skrb vzbujajoče, je pomik zdravnikov iz javnih zavodov v zasebne zavode. Tako da tukaj se mi poraja vprašanje, ali je država bolj zaskrbljena za kakovost in varnost pacienta ali pa je mogoče bolj zaskrbljena nad nekonkurenčnostjo javne mreže izvajalcev zdravstvenih storitev, kar bi potem vstop velikih zasebnikov znal nekako zamajati in še povečati trend prehoda zdravnikov iz javnih zavodov v zasebne zavode," dodaja Nikolić.
Zasebna iniciativa zapolni vrzeli ponudbe in povpraševanja
Vzporeden zasebni sistem imamo že ves čas, pravi Bruno Nikolić. Številčno je več zasebnikov kot pa javnih zdravstvenih zavodov, sicer je obseg storitev, ki jih izvajajo javni zdravstveni zavodi, veliko večji. "Sama zasebna iniciativa ni nekaj slabega, zasebna iniciativa zapolni vrzeli na eni strani ponudbe, ki nastajajo v javni mreži zdravstvenega sistema. Na drugi strani pa tudi zapolnjuje oz. sledi potrebam na strani povpraševanja. V kolikor država izvaja strokovni nadzor nad temi izvajalci, zasebniki, in v kolikor bo obstajala konkurenca med njimi, verjetno sama kakovost ne bo ogrožena." Zagotovo pa ti produkti ne gredo v smeri povečevanja dostopnosti po celi državi. "Tisti, ki imajo več sredstev, si bodo na ta način omogočili tudi hitrejšo dostopnost, kar na eni strani lahko tudi malce razbremeni javno mrežo zdravstvenih izvajalcev."
Obstoj tržne mreže je za javno zdravstvo lahko po eni strani koristen, pravi Petra Došenovič Bonča iz Ekonomske fakultete, saj zlasti državnim izvajalcem omogoča ob jasni ločitvi med javno službo in tržno dejavnostjo boljše izkoriščanje kapacitet, nagrajevanje zaposlenih ipd. "V razmerah, v katerih državni izvajalci nimajo dovolj zaposlenih, ko je zaposlene težko motivirati in nagraditi, ko ti delujejo v organizacijah brez jasnih strategij itd., pa razvijajoča se tržna mreža izvajalcev pomeni konkurenčnega delodajalca in s tem dodatno nevarnost za ohranitev javnega zdravstva. Za nastalo situacijo pa ni kriv trg. Za nastalo situacijo je krivo neurejeno in neustrezno organizirano javno zdravstvo."
Gre za kopijo principa zavarovalnic iz tujine
Drugače meni Metka Zorc iz Medicinskega centra Medicor s koncesijo za srčno kirurgijo. "Nisem proti takšnemu sistemu, vendar se ne sme izroditi. Gre za kopijo principa zavarovalnic, ki je v tujini dobro poznan. Zavarovalnice na ta način svojim zavarovancem približajo zdravstvene storitve z namenom, da jim pomagajo. Če pustiš bolnika čakati več dni, mu lahko ogroziš življenje. Takšen sistem ne more škoditi, ampak lahko samo doprinese, ker se s tem sprosti mesto drugim, ki čakajo na pregled ali operacijo. Pomembno je, da je odločanje v rokah zdravnikov." Pravi, da imajo ljudje slab odnos do koncesionarjev, saj ne razumejo njihovega dela. "Zaradi tega ni čudno, da koncesionarji to dejavnost zapuščajo in svojo ambulanto prodajo, tudi zavarovalnicam. V našem poslu ni nikoli miru, dan in noč, vedno se moramo prilagajati spremembam v medicini, potrebam prebivalstva.."
Da nakupi medicinskih centrov na javni zdravstveni sistem ne vplivajo, meni Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, saj gre v teh primerih zgolj za spremembo lastništva v že obstoječih zasebnih zdravstvenih enotah. "Tudi potencialne nove gradnje vidimo zgolj kot optimiziranje več razdeljenih enot, ki ne bodo bistveno vplivale na ponudbo zdravstvenih storitev, bo pa to vplivalo na optimizacijo poslovanja. Primarno gre za investicije zavarovalnic, in sicer v posel, ki ga skozi izvajanje dejavnosti zdravstvenih zavarovanj relativno dobro poznajo. Zavarovalnice so tudi upravljavci velikih finančnih skladov, ki na trgu iščejo priložnosti za investiranje."
Za nastalo situacijo je krivo neurejeno in neustrezno organizirano javno zdravstvo
Javni zdravstveni sistem v Sloveniji ima veliko dobrih značilnosti, predvsem z vidika kakovosti storitve, kjer se pri kar nekaj pokazateljih uvrščamo v sam svetovni vrh, pravi Maja Krumberger. "Vendar pa glede na izkušnje menimo, da je najbolj šibka točka javnega zdravstvenega sistema njegova organiziranost, procesno vodenje in predvsem pregled nad storitvami in izvajanjem storitev. Slednje se v zadnjem času najbolj izkazuje ravno pri preverjanju čakalnih dob, saj ne obstaja enotni sistem, ki bi to vodil. Veliko težav, ki jih zdravstvo na tem področju ima, lahko povežemo s procesno in zastarelo ali nepovezano tehnološko organiziranostjo." Ustrezna procesna in tehnološka organiziranost je tudi podlaga za realno oceno kadrovske podhranjenosti, dodaja.
Vstopanje zasebnega kapitala na področje zdravstva ima lahko velike posledice za slovenski zdravstveni sistem, ki temelji na solidarnosti in enakopravni dostopnosti. Sicer pravi Pintar, da ta sistem potrebuje številne izboljšave (krajšanje čakalnih dob, posodobitev vodenja in upravljanja, bolj učinkovito spremljanje učinkov dela (obsega dela / kakovosti in varnosti / stroškovne učinkovitosti) in stimulativno nagrajevanje. "Nobenega dvoma ni, da ima naše javno zdravstvo težave glede dostopnosti do zdravstvenih storitev, glede kakovosti pa se lahko primerjamo z razvitim svetom. To velja še zlasti, če primerjamo rezultate glede na vložena sredstva (v evrih na prebivalca in po deležu BDP). Glede izboljšanja dostopnosti so poleg zagotavljanja sredstev za izvedbo posegov nujno potrebni tudi ukrepi za stimuliranje zaposlenih, ki bodo te storitve opravljali. To je tudi ena od ključnih pomanjkljivosti najnovejšega interventnega zakona."
KOMENTARJI (319)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.