DEJSTVA: Je javnost v Sloveniji res enotna glede Palestine, politika pa tista, ki razdvaja?

Matjaž Nemec, nosilec liste SD, ocenjuje, da je glede priznanja Palestine "javnost v Sloveniji enotna, samo en del politike razdvaja".

Javnomnenjska anketa, ki jo je aprila letos za časopis Dnevnik izvedla Ninamedia, kaže, da slovensko priznanje Palestine za samostojno in neodvisno državo podpira 57,4 odstotkov vprašanih, proti priznanju se je izreklo 20,2 odstotka, 22,4 pa jih je odgovorilo z 'ne vem'. Novembra lani je podobno anketo izvedla tudi Mediana, takrat je podporo priznanju Palestine izkazalo 40 odstotkov vprašanih, kot rečeno, pa je ta po šestih mesecih še za tretjino višja. Kar pomeni, da je javnost priznanju res bolj naklonjena, ni pa povsem enotna. Izjavo evroposlanca in nosilca liste SD smo na dejstvomeru označili s previdno.

Tiralica in Netanjahu

Vladimir Prebilič je dejal, da je "Mednarodno kriminalno sodišče oz. kazensko sodišče izdalo tiralico za gospodom Netanjahujem".

Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča je zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu maja zahteval nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta ter treh glavnih voditeljev Hamasa. O zahtevi glavnega tožilca bo v prihodnjih tednih odločal tričlanski predobravnavni senat haaškega sodišča, v katerem bodo romunski, beninski in mehiški sodnik. Sodišče tiralice torej še ni izdalo.

Namen Izraela

Peter Gregorčič pojasnjuje, da lahko o genocidu odloča izključno meddržavno sodišče, kjer je potrebno dokazati tudi namen. "Namen bo tukaj problematično dokazati, ker je Izrael vedno opozoril prebivalstvo, ko je izvedel napade."

Kot pojasnjuje doc. dr. Jure Požgan ne drži, da o genocidu lahko odloča izključno meddržavno sodišče, genocid lahko opredelijo tudi ostala sodišča – mednarodna in tudi nacionalna, pa tudi države. Npr. genocid v Srebrenici je potrdilo Mednarodno kazensko sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji, nato tudi ICJ, genocid v Ruandi Mednarodno kazensko sodišče za Ruando, Francija je na primer priznala genocid v Armeniji, ZDA v Iraku (1995) in Darfurju v Sudanu (2004). Problem opredeljevanja genocida je dolgotrajnost postopkov, v katerih sodišča ugotavljajo, ali gre npr. v primeru izraelskih akcij v Gazi za genocid ali ne. Zaključeni bodo namreč, ko bo nepopravljiva škoda že narejena oziroma ko bo ta še večja kot doslej. Meddržavno sodišče je v postopku Južne Afrike proti Izraelu že ugotovilo, da gre za kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (sprejete leta 1948) in izdalo niz začasnih ukrepov. 

Drži pa, da je zločin genocida težko 'dokazati', pri čemer je eden težjih elementov dokaz o genocidnem namenu. Kljub temu velja opozoriti, da so dokazi, ki jih je predložila Južna Afrika v primeru proti Izraelu precej  podobni dokazom v nekaterih podobnih primerih, kjer je sodišče potrdilo genocidni namen (npr. v Srebrenici). Zato smo izjavo Gregorčiča na dejstvomeru označili s previdno.

Diplomatska akcija

Nosilec Zelenih Klemen Grošelj izpostavlja, da "lahko Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v EU skupaj z drugimi državami članicami pripravi mirovno pobudo in gre v diplomatsko akcijo". 

Po mnenju Požgana je Grošljeva izjava zavajajoča, kajti v 75. letih je bila ustanovljena zgolj ena sama misija (United Nations Truce Supervision Organization – UNTSO) z namenom nadzora nad izvajanjem izraelsko-arabskega mirovnega sporazuma leta 1949, tj. kot neposredna posledica ustanovitve izraelske države. "Verjetnost, da bi ravno na pobudo Slovenije prišlo do oblikovanja nove mirovne misije je majhna. Prav tako delovanje ZDA v varnostnem svetu OZN v primerih, ko se odloča o Izraelu oziroma gre za poseg v odnose med Izraelom in Palestino, izkazuje pogosto rabo pravice do veta."

Edina z zakonodajno iniciativo

Grošelj je o predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen dejal, da "je predsednica, ona predlaga zakonske predloge v Evropskem parlamentu in ima edina v EU zakonodajno iniciativo".

Izjava sicer drži, pojasnjuje Požgan, a zakonodajno iniciativo ima Evropska komisija, ne samo predsednica Evropske komisije. "Predsednica Evropske komisije je zgolj prva med enakimi, torej ostalimi komisarji. Evropska komisija se odloča kot kolektivni organ, torej kot kolegij vseh komisarjev, ne le predsednica." Zato smo izjavo na dejstvomeru označili s previdno.

Je Golob Grošlja na dno liste premaknil zaradi srbskega predsednika Vučića?

Ozadje spora med aktualnim evropskim poslancem in nosilcem Zelenih Klemnom Grošljem in predsednikom vlade ter stranke Gibanje svoboda Robertom Golobom je na soočenju Grošelj pojasnil tako: "Sem bil pač na tisti listi zaradi intervencije gospoda Jankovića vržen dol ... oziroma sem bil prisiljen oditi." In še: "Bilo je dovolj jasnih signalov, da imam lahko utemeljen sum, da so v ozadju te zgodbe bistveno globlje stvari kot pa tisto, kar je bilo povedano. Očitno je v Sloveniji praksa, da imamo tako na levem kot na desnem političnem polu tretje akterje v tujini, ki posredujejo in lahko vplivajo na politične odločitve v Sloveniji." 

Spomnimo, predsednik Srbije Aleksander Vučić je v začetku letošnjega leta štiri slovenske evropske poslance označil za sovražnike Srbije. Med njimi tudi Grošlja, ki je vodil opazovalno misijo Evropskega parlamenta na predčasnih  volitvah v Srbiji konec lanskega leta in ki je opozoril na več morebitnih kršitev demokratičnih volitev. "V Svetu Evrope je bilo več ljudi, ki so pozitivno ocenili srbske volitve, kot obratno. V Evropskem parlamentu je bilo to razmerje podobno. Ampak vi raje citirate Violo von Cramon, Klemna Grošlja, Andreasa Schiederja in Stefana Shennaha, ki so najhujši sovražniki Srbije," je takrat trdil Vučić.

Ljubljanski župan Zoran Janković je trditve Grošlja označil za veliko neumnost. "Trdim, da ni res, da tudi besede nisem spregovoril o njem. Kako so se uvrščal na listo, morate vprašati koga drugega, ne mene. Drugič, res je, da sem z Vučićem prijatelj, pred kratkim sem bil tudi pri njem v Beogradu. Cenim to, kar dela, da so tam dobili EXPO, je meni nekaj neverjetnega. Premagali so ostala mesta tako iz Evrope kot Združenih držav Amerike. Tako da Grošelj si domišlja. Zdaj je šel v novo stranko, pa bo tam lahko pokazal volilkam in volilcem, koliko je dober." Na vprašanje, ali mu torej Vučić nikoli ni omenjal Grošlja, je Janković odgovoril: "Nikoli. Kar pokličite oba – Vučića in Goloba."