Jankovićev sin po prvem županskem mandatu z nepojasnjenim milijonom

Najem 18-metrske jahte, dva družinska prestižna terenca mercedes in pol milijona evrov dvignjene gotovine so bili ključni razlogi za uvedbo nadzora nad premoženjem Jureta Jankovića, ki je prijavil komaj 900 evrov prihodkov mesečno. Nadaljnje poizvedbe so sume potrdile, saj sin župana ni znal zadovoljivo pojasniti, kako je prišel do večine premoženja, med drugim do 582 tisoč evrov v bančnem sefu. In to kljub dejstvu, da je finančna uprava verjela pojasnilu župana, da je sinu daroval 129 tisoč evrov – kar je skoraj vsa njegova županska neto plača štiriletnega mandata.

Pri pojasnjevanju zgodbe je, kot je razvidno iz sodbe, sodeloval s podjetjem v nekdanji lasti davčnega svetovalca dr. Roka Snežiča. Pojasnilom ni verjela ne finančna uprava, ne kasneje upravno in zdaj še vrhovno sodišče. Tako je obveljala odločitev, da mora sin ljubljanskega župana, ki je javno prikazoval globoko podpovprečno plačo, plačati dodatnih 421 tisoč evrov davka.

Zaradi vročanja je odločitev sodišča, ki potrjuje tudi več kot deset let stare grehe županovega sina, postala javno dostopna šele v začetku novembra. Ta ne pušča dvoma: Jure Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je za zasebno potrošnjo v času očetovega prvega županskega mandata – od najema razkošne jahte do nakupa luksuznega terenca, porabil 1,5 milijona evrov, davčnemu organu pa prijavil le 56.600 evrov dohodkov. Vrhovno sodišče RS je pravnomočno potrdilo tako finančni upravi kot upravnemu sodišču in zavrnilo revizijo, ki jo je zahteval Janković.

V javno dostopni (čeprav anonimizirani) sodbi pa dejstva: V obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010 je Jure Janković "razpolagal s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki je precej preseglo njegove dohodke, ki jih je za isto obdobje napovedal davčnemu organu v znesku 56.558,85 evra." To pomeni, da je imel v petih letih manj kot 943 evrov dohodkov mesečno, ali 150 evrov manj od povprečne plače.

Iz dokumentov, ki jih hranimo v redakciji, je razvidno, da je samo njegova tedanja soproga Vesna Janković v tem obdobju prejemala od njega mesečno povprečno 2600 evrov neto – skupaj 157 tisoč evrov, od tega 143 tisoč gotovine. Ob tem je poleg soproge financiral še najem jahte v višini 182.500 evrov za počitnice leta 2008 in 2009, gorivo in privez na Korčuli za 8.185 evrov in avtomobil mercedes benz 55 G AMG za 141.236 evrov. Nabralo se je tudi precej gotovinskih dvigov v višini 551.718 evrov.

Janković ni prijavil 1,02 milijona evrov, zato ga je Furs obdavčil s 421 tisoč evri

Furs je torej ugotovil, da je v spornem obdobju Janković zapravil bistveno več, kot je zaslužil. Še več, na računu je imel minus, v sefu pa gotovino. Potrošil je 1,536.540 evrov, imel pa 314.185 evrov dohodkov – prijavljene prihodke v višini 56.558, darilo očeta Zorana Jankovića v znesku 129.000 evrov, 105.941 dividend in 22.000 evrov kupnine od prodanega mercedesa ML. Ker Janković ni dokazal izvora sredstev v višini 1.023.763,22 evra, mu je Finančna uprava odmerila davek z obrestmi v znesku 421.708,41 evra.

582 tisoč evrov gotovine v bančnem sefu na začetku očetovega drugega županskega mandata

Na začetku drugega županskega mandata očeta Zorana Jankovića, 31. 12. 2010, je imel Jure Janković 582.024 evrov gotovine v bančnem sefu v NLB, kar je za približno 5 enosobnih stanovanj v Ljubljani. Janković trdi, da je to denar, ki mu ga je posodil Petar Komljenović iz Srbije. Kdo je Komljenović? Beograjski milijonar, eden najrazvpitejših srbskih podjetnikov, znan po tihotapljenju tobaka, poslovnež z dobrimi povezavami s klanom Miloševićev, Vučićevo stranko in Miroslavom Miškovićem. Njegovo osrednje podjetje je Holding kompanija Interspeed, danes v stečaju, prek katerega naj bi Juretu Jankoviću, kot je ta trdil v davčnem postopku, posodil milijon evrov gotovine.

Več o Komljenoviću in povezavah s Slovenijo si preberite v tem članku.

Ni papirjev, da je milijonsko posojilo brez obresti in roka vračila dobil v Srbiji

Janković je torej izvor denarja pojasnjeval s kreditoma Petra Komljenovića. "Vztraja na tem, da je med drugim od P. K. iz Srbije, dne 8. 4. 2005 prejel 650.00 evrov ter dne 23. 12. 2008 nadaljnjih 350.000 evrov ter da sta obe posojili Komljenovića resnični." Z dokazili pa ni prepričal Finančne uprave, ki posojila ni priznala. Kot dokaz je Janković predložil kopijo izvodov prizanice (potrdila o prejemu) in fotokopije potnega lista z žigi o prehodu meje v dneh, ko je Janković potoval v Beograd. "Davčni zavezanec v postopku ni uspel niti verjetno, kaj šele prepričljivo, dokazovati resničnosti obstoja posojilnih razmerij."

Šlo naj bi za velikodušno posojilo brez obresti, brez zavarovanja, brez roka vračila. Temeljil naj bi na medsebojnem zaupanju. "Ker Janković iznosa in vnosa gotovine čez mejne prehode ni prijavil, je temu posledično neuspešno dokazovanje v postopku pomembnih dejstev v breme njega samega." Po slovenski zakonodaji bi bil dolžan prijaviti vsak znesek gotovine, ki presega 10.000 evrov.

Davčni nadzor pri Komljenovićevi družbi Holding kompanija Interspeed je opravil tudi srbski davčni organ.

Srbski davčni organ je v davčnem nadzoru pridobil tudi pisno izjavo Komljenovića, v kateri ta pojasnjuje, da Jankovića pozna že več kot 10 let, da z njim sodeluje z namenom, da bi v Srbijo pripeljal potencialne investitorje, da je dejansko odobril obe posojili v Beogradu, in to v gotovini.

"Ugotovitve davčnega organa in dokazi, ki jih je ponudil davčni zavezanec, ne dokazujejo resničnosti posojilnega razmerja. Zgolj izjava pogodbenih strank, ne pa da bi bil hkrati dokazan denarni tok prejetega denarja, je premalo." 

Povezave: od srbskega tihotapca tobaka do razvpitega davčnega svetovalca Roka Snežiča

V sodbi zasledimo ime podjetja Imperij davčnega svetovanja. To je bilo podjetje davčnega svetovalca, znanega po poslih v Banjaluki, Roka Snežiča. Snežič je bil z Nenadom Đukićem lastnik podjetja do leta 2010, nato sta podjetje prodala primorskemu poslovnežu, znanemu po igralnicah, Rajku Hrvatiču, ki je sedel na zatožno klop koprskega sodišča med drugim zaradi suma trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Hrvatič pa kasneje Lidiji Zrnić iz Banjaluke, ki je dolga leta poslovno sodelovala s Snežičem. Zrnićeva je v Snežičevem osebnem stečaju prijavila 600.000 evrov terjatev. Snežič je bil, kot nam je potrdil tudi sam, do leta 2013 še vedno direktor podjetja, ki je leta 2013 tudi propadlo, saj je, kot pravi sam, posel prenesel na ženino podjetje Snežič davčni inženiring, kjer se je tudi zaposlil.

Na Snežiča oziroma Imperij davčnega svetovanja se je, kot izhaja iz sodbe, obrnil Jure Janković, da bi dosegel nižjo stopnjo obdavčitve neprijavljenega milijonskega premoženja. Neuspešno. Ostala je obdavčitev Fursa, ki je Jankovićevo nepojasnjeno premoženje obdavčil po davčni stopnji 39,65 %, torej z obrestmi v višini 421.708,41 evra. Snežič se je skliceval na neustavnost 68. člena Zakona o davčnem postopku, po katerem so obdavčili Jankovića. "Vztrajam, da bo ta člen na Ustavnem sodišču razveljavljen, kot je bil razveljavljen Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, na kar sem javno opozarjal pred tremi  leti."

Jure Janković se bo pritožil na Ustavno sodišče

Za komentar sodbe in tudi odgovor, če je Fursu že plačal 421 tisočakov davka, smo prosili tudi Jureta Jankovića, njegov trenutni stalni naslov je pri dedku in babici na Vinterci, nedaleč od očeta in mame. "Na sodbo Vrhovnega sodišča bom v naslednjih dneh vložil pritožbo na Ustavno sodišče, tako, da zadeva, ki traja že 10 let, še ni končana! Prepričan sem, da imam tako močne argumente, da bom v zadevi prej ali slej uspel zmagati! Davka še nisem plačal, ker trenutno nimam razpoložljivih sredstev."

Iz kabineta njegovega očeta, župana Jankovića, ki mu je v tem konkretnem primeru podaril 129 tisoč evrov, znesek za dvosobno stanovanje odgovarjajo: "županov sin je polnoleten in lahko odgovarja v svojem imenu. Tudi zanj, kot za vse ostale (na srečo) veljajo isti zakoni. Županova sinova nista na noben način povezana niti z MOL, niti z javnimi podjetji ali zavodi, ki so v lasti MOL. V vseh 3 mandatih županovanja Zorana Jankovića tudi nista z MOL nikoli poslovala. Sicer pa nikjer na svetu ni nič nenavadnega, če starši darujejo svojim otrokom. Verjetno boste tudi vi svojim."

Ogledate si lahko tudi revizijo Vrhovnega sodišča.