Iz gozdov ukradli 100 kamionov državnega lesa

Iz državnih gozdov je bilo v zadnjih petih letih ukradenega skoraj 8000 kubičnih metrov lesa, povprečno na leto nekaj manj kot 1600 kubičnih metrov. Vse skupaj je to okoli 320 polnih tovornjakov lesa, če na tovornjak naložijo slabih 25 kubičnih metrov debel. Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki od leta 2016 gospodari z gozdovi v državni lasti, je bila s tem oškodovana za okoli 418.000 evrov.

Čeprav tatovi v gozdovih v večini primerov niso izbirčni in posekajo vse, kar jim pride pod roko, so med njimi tudi taki, ki iščejo specifične drevesne vrste. Gorski javor rebraš je med tatovi priljubljen plen zaradi njegove vrednosti. Zaradi posebnega videza se uporablja za izdelavo glasbil, najpogosteje kitar, pa tudi za furnir za pohištvo, za armaturne plošče dragih avtomobilov in jahte. V preteklem letu so ukradli deblo gorskega javorja tik pred javno dražbo, ki jo je v decembru izvedla državna družba SiDG. Tatove so zalotili in polovico debla dobili nazaj, ki so ga potem na dražbi prodali za skoraj 19.000 evrov.

Odkar obstajajo, je SiDG policiji prijavil 500 kraj v svojih gozdovih. A do obsodilnih sodb pridejo le redki – v letih 2019 in 2020 je bilo po navedbah SiDG zaradi kraje v državnih gozdovih skupaj le 12 obsodb, to je dobrih pet odstotkov vseh prijav SiDG v teh dveh letih.

Največ je kraj iz gozdov, ko morajo tatovi drevesa podreti in jih izvleči iz gozda. Druge najpogostejše so kraje z začasnih skladišč na kamionskih cestah, od koder je tudi izginila polovica debla gorskega javorja. A kako so lahko v teh letih iz državnih gozdov v večini primerov neopazno odpeljali za 320 polnih kamionov naloženega lesa?

Največja težava pri preprečevanju kraje lesa v državnih gozdovih je v tem, da se ti razprostirajo na 12 odstotkih državnega ozemlja, to je okoli 234.000 hektarjev površine, pravijo v SiDG. Hkrati pa je, kot poudarjajo, tudi težko vnaprej oceniti, kje in kako bo potekala kraja.

Tatovi vešči podiranja lesa in spravila lesa, večinoma iz te branže

In kdo so ti, ki kradejo? Več naših sogovornikov, ki so želeli ostati neimenovani, pa tudi svetnik v državnem svetu Branko Tomažič, ki že nekaj časa opozarja na problematiko kraj v državnih gozdovih, trdijo, da so med tatovi tudi posamezniki ali podjetja, s katerimi ima SiDG sklenjeno pogodbo o izvedbi sečnje. 

"SiDG je potrdil na komisiji (za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega sveta op. a.), da je res veliko kraje na kamionskih poteh. O tem sem vprašal gozdarje pri zavodu za gozdove, ki so povedali, da tako nizka cene za posek posledično prisili nekatere, da si nekaj še ukradejo, da lahko preživijo," je za Dejstva pojasnil Tomažič.

Cene za izvedbo sečnje so namreč v preteklosti dosegale tudi manj kot 10 evrov na kubični meter, medtem ko se strošek za sečnjo, ki ga SiDG opravi z lastnimi zaposlenimi, glede letna poročila družbe giblje okoli 20 evrov, v letu 2018 je dosegla 24 evrov na kubični meter.

Glavni direktor SiDG Robert Tomazin potrjuje, da so za te govorice slišali. "Mislim, da so v preteklosti bile neke insinuacije, a se je na koncu izkazalo, da med samimi izvajalci ni bilo tistega, ki bi odtujil les." Zelo nizke cene pa, da so izvajalci dosegali v letih, ko podjetja še ni vodil, a da je SiDG vezan na zakon o javnih naročilih, ki postavlja nizko ceno kot glavni kriterij izbora. V lanskem letu je bila povprečna cena za sečnjo in spravilo izvajalcem 18 evrov na kubični meter, dodaja.

A prav na primeru kraje debla gorskega javorja je jasno, da je nekdo imel informacije o tem, da je ta dragocen les posekan in čaka na dražbo.

Tudi policija pravi, da les v gozdovih kradejo večinoma tisti, ki so iz te branže. "Vsakdo namreč ne zna rokovati z motorno žago, prav tako nima vsak opreme za odvoz debel iz gozda," opozarja Benjamin Franca z Generalne policijske uprave. Po navadi gre za skupine do štirih ljudi, ki delujejo regionalno, njihove vloge so jasno določene, čas storitve pa je predčasno načrtovan. 

Na SiDG so to posredno potrdili z letnim poročilom o doseganju ciljev gospodarjenja, ki ga mora družba vsako leto pripraviti za DZ, v katerem navajajo, da se "z izločanjem poslovnih partnerjev, pri katerih se je dokazala odtujitev lesa, zmanjšujejo tveganja pri poslovanju". Ko smo dodatno poizvedovali, s katerimi izvajalci je družba prekinila sodelovanje zaradi dokazane kraje, so svoje pojasnilo omilili. 

Tokrat pravijo, da je šlo le za splošno dikcijo, da bi v primeru pravnomočno dokazane kraje lesa iz državnih gozdov prekinili pogodbo s storilcem – bodisi s pogodbenim kupcem lesa ali izvajalcem del v gozdu. Med 12 obsojenimi posamezniki, ki so bili po navedbah SiDG v letu 2019 in 2020 na sodiščih spoznani krive tatvine iz državnih gozdov, ni bilo njihovih izvajalcev.

Izvajalce sečenj odslavljali zaradi drugih kršitev 

Doslej so prekinili sodelovanje s šestimi izvajalci sečnje zaradi neizpolnitev ali nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti. Gre za podjetja LES-MA, M-HOLC, Drago Borovnik s. p., Zdenko Vončina s. p., Lesoteka gozdarstvo in Katja Luzar s. p.

Med temi podjetji izstopata Katja Luzar s. p. in M-Holc, katerega ustanoviteljica je Katja Luzar. M-Holc je v letu 2019 dobilo posel za priprave za obnovo in sajenje 12 hektarjev gozdnih površin ter zaščito mladja s premazom vršičkov na 50 hektarjih površin državnih gozdov. A so v SiDG ugotovili, da podjetje večjega dela sadik sploh ni posadilo.

Ker kljub pozivu, naj podjetje na lastne stroške posadi drevesa, tega niso storili in se niso niti odzvali, so M-Holc kaznovali s pogodbeno kaznijo, hkrati pa podjetje prijavili policiji zaradi tatvine in poslovne goljufije. Ob tem je del sadik z drugega območja izginil, zaradi česar je SiDG ovadil neznanega storilca. Delavci Luzarjeve naj bi namreč del sadik s tega območja, ki je bilo zasajeno leto prej, izpulili in jih nasadili na novo območje – to je na sodišču izpovedal tudi eden od njenih nekdanjih zaposlenih, ki jih toži zaradi poslovne goljufije. Na poizvedovanje Dejstev, ali ti očitki držijo, Luzarjeva ni želela odgovarjati. So nam pa na tožilstvu pojasnili, da so kazensko ovadbo zaradi poslovne goljufije proti Luzarjevi pred slabim letom dni zavrgli.

Obe podjetji Luzarjeve sta bili ustanovljeni leta 2016, M-Holc je od lanskega leta v stečaju, lani je tudi zaprla svoj s. p. Luzarjeva je sicer glede na podatke Erarja od SiDG prejela za 2,1 milijona evrov sredstev, M-Holc pa skoraj 851.000 evrov.

Tudi Franca navaja, da pri vseh prijavah kraje lesa, ki jih prejmejo od SiDG, ne gre dejansko za kaznivo dejanje tatvine. V nekaterih primerih se v preiskavi ugotovi, da gre za goljufije – takrat, ko količina predvidenega lesa za posek bistveno odstopa od dejanske količine posekanega lesa.

* Po objavi članka se je odzval lastnik in direktor podjetja Les-ma Alen Mujkić: 

"Prekinitev dveh pogodb med SiDG in podjetjem Les-ma nima nobene povezave ne s krajami lesa v državnih gozdovih ne drugimi morebitnimi nezakonitimi dejanji. V enem primeru je bila pogodba s strani SiDG prekinjena zato, ker naše podjetje zaradi zasedenih zmogljivosti ni uspelo pravočasno začeti z izvajanjem sečnje in spravila, v drugem primeru pa je pogodbo prekinilo podjetje Les-ma, ker nismo imeli interesa po odkupu lesa od SiDG po njegovih cenah. V obeh primerih nam je SiDG zaračunal tudi pogodbeno kazen. Odločno zavračam vsa namigovanja, ki bi naše podjetje kakorkoli predstavljajo v kontekstu kraj lesa iz državnih gozdov."

** Po objavi članka se je odzval Zdenko Vončina. Priložil je dokument, iz katerega je razvidno, da je Vončina odstopil od pogodbe s SiSG zaradi prekoračitve roka za izvedb del. Za odstop od dela pa so tudi plačali kazen.

*** Po objavi članka se je odzval tudi Drago Borovnik:

"Prekinitev pogodbe med SiDG in podjetjem Drago Borovnik s. p. se nanaša samo na del pogodbe, ki obsega samo eno določeno delovišče. Prekinitev del na tem delovišču je bila na mojo prošnjo, in sicer iz objektivnih razlogov, zaradi nezmožnosti zaključka delovišča. Za neizpolnjen del obveznosti je bila plačana tudi pogodbena kazen. Prekinitev pogodbe in pogodbena kazen nikakor ni bila v ničemer povezana s kakršnimikoli spornimi praksami."

SiDG brez kamer na cestah, a z GPS-sledilniki tovornjakov

Količina pokradenega lesa iz državnih gozdov je nezaslišana, pravi eden od naših sogovornikov iz gozdarske panoge. Zlasti pa se mu zdi neverjetno dejstvo, da takšna količina neopazno zapusti gozdove. Kot pravi, bi lahko SiDG vzpostavil uspešen nadzor že s tem, da bi na glavne gozdne ceste postavil videonadzor.

A Tomazin poudarja, da so pri tem omejeni z evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov. Namestitev takšnih kamer bi bila sicer mogoča, a bi sodišče te posnetke izločilo, če bi jih želeli uporabiti kot dokazno gradivo.

Tako se SiDG poslužuje drugačnih ukrepov. Med drugim zapirajo svoje določene predele z zaporami gozdnih cest, prav tako pregledujejo območja gozdov, kjer ne izvajajo del. Z Zavodom za gozdove Slovenije se medsebojno obveščajo o krajah oz. nedovoljeni sečnji. Zavod je namreč tisti, ki odreja, katera drevesa se lahko posekajo – ne samo v državnih, ampak tudi zasebnih gozdovih – in tako imajo tudi pregled nad terenom.

Družba je lani vzpostavila oddelek za kakovost in standarde poslovanja. Na vse kamione, ki odvažajo les iz državnih gozdov, so namestili GPS-sisteme na kamione. Vsako posekano drevo označijo s signirno ploščico, na kateri je zapis na primer o dovoljenju za sečnjo, delovišču, izvajalci.

Ukraden les konča tudi v Avstriji in Italiji

Kraje lesa niso problem le državnih gozdov, ki predstavljajo petino celotne gozdnate površine v Sloveniji. Na območju Vranskega so denimo lastniku gozda neznanci olupili 40 javorjev, potem ko so izvedeli, da so na javni dražbi, ki so jo organizirali lastniki zasebnih gozdov, prodali gorski javor rebraš iz njegovega gozda. Drevesa so olupili zato, ker se to redko vrsto gorskega javorja od drugih javorjev lahko prepozna šele, ko je posekan oz. olupljen. S tem pa so drevesa tudi uničili.

Policisti so primer velike tatvine lesa obravnavali tudi oktobra leta 2018, ko so ugotovili, da je pet osumljencev posekalo in ukradlo za več kot 450 kubičnih metrov lesa iz gozda na območju Kočevja. To je za 18 tovornjakov lesa iglavcev in listavcev v skupni vrednosti več kot 24.000 evrov.

Vseh pet osumljencev so v tem primeru ovadili za veliko tatvino. Za veliko tatvino se šteje, ko je škoda višja od 50.000 evrov. Zagroženih je pet let zapora, za kaznivo dejanje tatvine pa do treh let zapora.

Koliko ljudi je dejansko obsojenih v Sloveniji zaradi kraje v gozdovih, se ne ve, saj na sodiščih vodijo podatke o primerih na podlagi kaznivega dejanja, ne pa na podlagi mesta tatvine, vrste ukradenega materiala ali oškodovancev. Tako je možno izvedeti o obsodbah za kaznivo dejanje tatvine na sploh, ne pa za obsodbo tatvine lesa ali tatvine iz gozda.

Slovenska policija se pri preiskovanju kraj v gozdovih povezuje tudi mednarodno. Ugotovili so, da je ukraden les v določenem deležu namenjen prodaji tudi v tujino. Tako so zaznali, da je les končal prek posrednikov tako na avstrijskem kakor tudi italijanskem trgu, torej na tržiščih, ki sta glede na podatke statističnega urada največji uvoznici slovenskega lesa.

Kot pojasnjujejo na policiji, gre pri osumljencih v določenih primerih – teh sicer ni veliko – za povratnike, ki se ciljno ukvarjajo s tatvinami. Tudi v primeru kraje gorskega javorja iz državnih gozdov naj bi šlo za povratnika – Franca Vinška, ki mu trenutno sodijo v drugi zadevi kraje lesa pred slabimi štirimi leti. Takrat so na območju Žužemberka posekali slabih 60 kubičnih metrov lesa, med drugim tudi gorskega javorja.

Policija uspe preiskati okoli tretjino vseh prijavljenih kaznivih dejanj in tako vsako leto poda več deset kazenskih ovadb v teh primerih. Kot pojasnjuje Benjamin Franca, jim preiskovanje otežuje tudi dejstvo, da se lastniki gozdov nanje obrnejo po več mesecih od same kraje, saj šele takrat izvedo, da je nekdo ukradel les iz njihovega gozda. V veliki večini primerov se ovadbe nanašajo na kazniva dejanja tatvin, torej škoda ne presega 50.000 evrov.

Statistika policije tudi kaže, da so pri tatvinah lesa večkrat oškodovane fizične kot pravne osebe, kar je sicer z vidika številčnosti lastnikov zasebnih gozdov – teh je 413.000 – pričakovano. Teh kraj je verjetno še več. Veliko prijav policiji oddajo zasebni lastniki gozdov namreč potem, ko jih zaposleni v Zavod za gozdove Slovenije prijavijo gozdarski inšpekciji zaradi neodobrene sečnje.

Zakon o gozdovih določa, da se sme sečnja gozdnega drevja opravljati le na podlagi odločbe o dovolitvi poseka izbranih dreves, ki jo izda zavod za gozdove. Na ta način pogosto zasebni lastniki gozdov sploh izvedo, da je nekdo posekal gozd v njihovi lasti. Tako lahko mine več mesecev od same kraje, kar pa otežuje delo policiji pri preiskovanju, pravi Franca.

Policija se v Sloveniji povezuje predvsem s Finančno upravo RS (Furs) pri odkrivanju primerov tatvin lesa. A do kakšnih večjih prebojev pri tem očitno ni prišlo. Na Fursu so nam pojasnili, da so v zadnjih petih letih 80 prevoznikov oglobili, ker pri sebi niso imeli knjigovodske listine za naloženi les oz. ta ni vsebovala potrebnih podatkov. Najprej so jim prepovedali nadaljnjo vožnjo, v dveh urah pa so vozniki morali pokazati listine, ki so dokazovale lastništvo naloženega lesa. To so vsi tudi storili.

Neodobreno posekanih za skoraj 1300 tovornjakov lesa, velika večina v zasebnih gozdovih

Kraje lesa ne gre enačiti z nedovoljenimi sečnjami v gozdovih, torej sečnje, opravljene mimo odločb Zavoda za gozdove Slovenije. Kraje so le del nedovoljenih sečenj v gozdovih, saj lahko nedovoljeno seka tudi sam lastnik gozda. Primerjava podatkov med SiDG in Zavodom za gozdove pa kaže, da so skoraj vse neodobrene sečnje v državnih gozdovih v resnici kraje.

V letu 2020 so na zavodu za gozdove zabeležili skupaj 2504 primere neodobrenih sečenj s skupno količino 32.000 kubičnih metrov lesa, gre za 1280 tovornjakov lesa. Od tega je bilo v zasebnih gozdovih 2231 primerov, pri čemer je bilo posekanih 28.500 kubičnih metrov lesa, v državnih gozdovih pa 273 primerov oz. 3500 kubičnih metrov lesa. Tako je po podatkih zavoda največ neodobrenih sečenj na mali razdrobljeni posesti z večjim številom lastnikov gozdov v osrednji, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji.

Tudi gozdarska inšpekcija ima največ dela z neodobrenimi sečnjami. A očitno ostane večina primerov neodobrenih sečenj, ki jih zaznajo na Zavodu za gozdove, nekaznovanih. Inšpekcija je denimo v letu 2020 zaradi tega izrekla 323 prekrškov, od tega 118 denarnih kazni. Prekršek so torej izdali za slabih 13 odstotkov vseh neodobrenih sečenj.

Globe za nedovoljene sečnje se sicer razlikujejo glede na težo kršitve, a so zelo nizke. Posameznik dobi za manjši nedovoljen posek kazen v višini vsaj 150 evrov, pravna oseba najmanj 800 evrov oz. njena odgovorna oseba najmanj 300 evrov. Če gre za nedovoljeno sečnjo dreves v obsegu, ki presega 10-letni možni posek, pa je zagrožena globa najmanj 800 evrov za posameznika, za pravno osebo 3000 evrov in za njeno odgovorno osebo 2000 evrov.