Med prvimi menjavami tradicionalno – Slovenska vojska, OVS, Policija, Sova
Načelnica Generalštaba Slovenske vojske generalmajorka Alenka Ermenc je morala funkcijo prepustiti svojemu namestniku, takrat še brigadirju Robertu Glavašu, zdaj že generalmajorju, in sicer takoj po prvi seji vlade. Glavaš se zaenkrat ni posluževal drugih kadrovskih menjav znotraj vojske, prihaja le do rednih menjav, ki so v vojski povsem utečene, odvisne od napredovanj. Velja za strokovnjaka, pravijo naši viri, razume pozicijo, je človek, ki tisto, kar mu naročijo, spelje zelo elegantno, umirjeno, brez pompa, kot del procesa.
Šarčeva vlada je generalmajorko Ermenčevo kot prvo žensko načelnico na vrh vojske namesto generalmajorja Alana Gedra postavila po dobrih dveh mesecih vladanja. Ermenčeva je bila na funkciji deležna številnih kritik in nelogičnosti, zlasti so bile v ospredju čistke in 'strupeno' vodenje, po osnovnih vodstvenih kategorijah – zaupanje, komunikacija, transparentnost – pa je šlo po besedah naših virov za eno najslabših vodij generalštaba Slovenske vojske. Razrešila je dolgoletnega predstavnika za odnose z javnostmi Simona Koreza, pa poveljnika poveljstva sil brigadirja Miho Škerbinca. Skrivala se je pred javnostjo in za vse zdrahe krivila medije.
Ermenčeva je od razrešitve pa do 11. januarja 2021 na dopustu in koriščenju ur. Ostaja zaposlena v vodstvu generalštaba, na kakšni funkciji, pa še ni znano, saj je v postopku nove razporeditve.
Hkrati z Ermenčevo je moral oditi generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo Dejan Matijevič, zamenjal ga je Andrej Osolnik, v vojski zaposlen od devetdesetih let. Osolnik je kot vojaški policist sodeloval tudi v aferi Depala vas.
Je pa Osolnik že sredi avgusta vodenje OVS-a zapustil na lastno željo. Osolnik je bil po naših neuradnih informacijah sicer že nekaj časa v nemilosti pristojnih. Imel naj bi težave s tujimi jeziki, med razglašeno epidemijo in strogim zaprtjem celotne države pa si je privoščil celo intenzivni tečaj angleščine.
Tako je na njegovo mesto za v. d. generalnega direktorja OVS-a imenovala dr. Jaroša Britovška, ki naj bi bil blizu stranki NSi, z vodenjem pa nima izkušenj. Na Fakulteti za varnostne vede je sicer doktoriral na temo zasebne obveščevalne dejavnosti v Sloveniji, na FDV pa diplomiral z naslovom 'Protiobveščevalna dejavnost v sodobni državi'. Objavil je več strokovnih člankov na temo obveščevalne dejavnosti.
Mesec kasneje, 14. aprila, je vlada razrešila Rajka Kozmelja, direktorja Slovenske obveščevalne agencija (Sova), na podlagi njegove odstopne izjave le štiri dni po začetku Janševega vladanja. V odstopni izjavi je kot razlog za svojo odločitev navedel izključitev Sove iz Sveta za nacionalno varnost. To potezo je označil za nesprejemljivo.
Namesto Kozmelja je vlada oktobra sprva za v. d. direktorja že za polni mandat imenovala Janeza Stuška, celjskega odvetnika, kar je presenetilo obveščevalno-varnostne kroge, ker je brez obveščevalskih izkušenj. Nekdaj je delal v odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič, ki je zastopala Janšo, nato pa v svoji odvetniški pisarni. Janšo je denimo v javnosti branil pred tožbo specializiranega državnega tožilstva za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Zgovoren pa je tudi na Twitterju. Večinoma deli misli drugih uporabnikov, velikokrat Žana Mahniča, Igorja Pirkoviča, Boštjana M. Zupančiča, Milana Zvera, Aleša Hojsa, Jožeta Biščaka, stranke SDS ter ekstremno desne spletne strani Voice of Europe, na kateri velikokrat širijo teorije zarot. Deli pa tudi veliko tvitov Boštjana Perneta, ki pa je varnostni strokovnjak, a se tako kot Andrej Rupnik ni odločil sprejeti ponujenega položaja direktorja Sove.
Šarčevi ob vojski tudi menjali Policijo, Sovo in OVS
Sova in Policija sta bili tudi v Šarčevi vladi med prvimi menjavami. Če so šefa Policije menjali na tretji seji, pa so prvega moža Sove Zorana Klemenčiča že na drugi seji. Namesto njega so imenovali Rajka Kozmelja, nekdaj pomočnika direktorja Uprave kriminalistične policije, delal je tudi na Generalnem direktoratu za migracije in notranje zadeve EU in na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU. Takrat se je namigovalo, pa so to zanikali, da naj bi bil Kozmelj povezan z državnim sekretarjem v Šarčevem kabinetu, Damirjem Črnčecem.
Na četrti seji je bil čas za odhod Franca Trbovška, generalnega direktorja OVS-a. Šarčevi so imenovali Dejana Matijeviča, nekdanjega častnika, nadporočnika Slovenske vojske, ki je bil do imenovanja zaposlen v Sovi. Veljal je za nepolitičnega strokovnjaka z dobro mednarodno mrežo, a brez resnih vodstvenih nalog. Tudi Matijeviča so povezovali s Črnčecem, a so tudi to zanikali.
Afera o domnevnem Šarčevem posredovanju pri zaposlitvi tajne agentke N. H. na Sovi
Domnevno posredovanje Marjana Šarca pri zaposlitvi njegove znanke in nekdanje sodelavke, tajne agentke N. H., na Sovi je postala prvovrstna politična afera. Celo tako velika, da se je z njo intenzivno ukvarjala parlamentarna Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs), ki jo je vodil predsednik NSi Matej Tonin. In zaslišali so tudi takratnega premierja Šarca.
Šarec je zanikal, da bi znanki zaradi svojega vpliva uredil službo na Sovi, in dejal, da je pristojni inšpektorat ugotovil le manjše administrativne nepravilnosti, ki pa niso dovolj velike za prekinitev pogodbe o zaposlitvi. Prvotna pogodba o zaposlitvi Šarčeve znanke na Sovi je bila pozneje spremenjena. Dokumenti iz preiskave, ki so jih pridobili v uredništvu Necenzurirano, pa razkrivajo, da je bila N. H. tik pred izbruhom afere tarča groženj. Predkazenski postopek še poteka, podrobnosti niso znane, Necenzurirano pa navaja, da naj bi za tem stala župan Škofljice Ivan Jordan, kjer je bila N. H. pred tem zaposlena, Jordana pa naj bi prijavila zaradi suma spolnega nadlegovanja, in Darko Njavro, dolgoletni zaupnik Janeza Janše, podjetnik in nekdanji pripadnik brigade Moris. Jordan in Njavro tudi poslovno sodelujeta.
Nunčičeva, v. d. generalnega direktorja Fursa, s člansko izkaznico SDS
Irena Nunčič je bila državna sekretarka pri ministru za finance Andreju Širclju, strankarskem kolegu iz SDS, komaj dva meseca in pol oziroma 74 dni in že se je zavihtela na čelo Finančne uprave (Furs). Nunčičeva, zdaj v. d. generalne direktorice, je kandidirala za občinsko svetnico SDS v Šmarjah pri Jelšah, kjer je bila tudi dva mandata direktorica Zdravstvenega doma. Braniti se je morala očitkov, da izvaja mobing, ki jih je zavrnila z besedami, da gre za boleče in nepravične očitke. "Naj se ti zaposleni končno javijo in povejo, proti komu sem grdo ravnala. To so grde obtožbe, ki presegajo vse meje."
Kljub temu da je Nunčičeva na takratnem Dursu delala na področju davčnega knjigovodstva, izterjave, plačilnega prometa in davčnega registra, po naših informacijah naj ne bi bila kos tako zahtevni funkciji na Fursu. Nunčičeva je zamenjala Petra Jenka, kariernega "dacarja" brez politične izkaznice, ki se je, preden je postal direktor, ukvarjal z izterjavo milijonskega dolga Roka Snežiča, danes davčnega svetovalca predsednika vlade Janeza Janše. Po naših informacijah so Jenka premestili na Finančni urad Kranj, tam pa naj ne bi opravljal nobene vodstvene funkcije, na drugo delovno mesto je odštel še en karierni nepolitični 'dacar', Jenkov pomočnik Peter Grum. Zdaj je v. d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko na ministrstvu za javno upravo.
Jenko je sicer Furs vodil devet mesecev, pred tem je bil namestnik generalne direktorice Jane Ahčin.
Sporno kadrovanje na AVP, odstopili štirje člani sveta AVP, za direktorja nastavili člana NSi
Zaradi domnevno spornega kadrovanja na vrhu javne Agencije za varnost prometa (AVP) so protestno odstopili štirje od devetih članov sveta agencije.
Zvonko Milkovič, eden od članov sveta AVP, ki so odstopili, je v njihovem imenu povedal, da se je zapletlo že spomladi, ko je predsednik sveta Jure Prestor po sestanku v prostorih NSi predlagal Jožeta Hribarja. "Tam je dobil jasno navodilo. Vlada Vesne Marinko ne bo podprla, imamo novega človeka, ki je lahko v. d. direktorja. Potem smo se začeli spraševati, kako je to mogoče. Že na seji smo ugotovili, da je gospod Hribar tisti, ki je tudi član NSi."
Deveti sedež v svetu je zasedel Sandi Borec, zaposlen na kamniški občini, ki jo vodi prav župan NSi.
Prvič v zgodovini zamenjan direktor Statističnega urada
Bojan Nastav je bil po dveh mesecih vladanja Janševe vlade neprimeren za generalnega direktorja Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Zakaj je moral petletni mandat končati že po osmih mesecih, ni izvedel, je pa za razrešitev izvedel iz zapisnika seje. O zamenjavi ni ničesar vedela niti predsednica sveta Sursa Anuška Ferligoj, v. d. generalnega direktorja je postal Tomaž Smrekar.
Razlog je bil v tem, da Lahovnikova skupina ni dobila podatkov, je potrdil premier v intervju za TV Slovenija in tako zamenjavo pripisal odzivnosti. "Ta, ki je bil zamenjan, je bil nastavljen pred kratkim po politični liniji od zunaj. Nikoli prej ni delal v zavodu za statistiko ali na kakšnih vodstvenih položajih. Ta, ki je zdaj vršilec dolžnosti, pa je 30 let delal v zavodu za statistiko, tudi na zadnjem natečaju je bil prijavljen, pa ni bil izbran, čeprav je imel boljše reference. Ni član nobene politične stranke. Gre za to, da ta organ deluje strokovno, da je odziven, da se lahko zanesemo na to, da bomo podatke, če jih bomo jutri potrebovali, tudi dobili. Sam ne poznam ne enega ne drugega, ko pa sem videl strokovne reference obeh, pa odločitev na vladi ni bila težka."
Nastav pa je vložil tožbo na Upravno sodišče zaradi predčasne in domnevno nezakonite odstavitve.
Čistka na NIJZ – vrhunsko infektologinjo zamenjali s socialno delavko
Na začetku epidemije covida-19, torej na začetku nove Janševe vlade, so bile ene prvih kadrovskih rošad prav na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Na tistem NIJZ, ki je bil do nastopa vlade ena ključnih institucij za komuniciranje z javnostjo in spopadanjem z novim virusom. Na četrti dopisni seji, štiri dni po prisegi vlade, je morala kot članica sveta NIJZ oditi dr. Tatjana Lejko Zupanc, prvo ime Infekcijske klinike UKC Ljubljana, ne le kot predstojnica, tudi kot ena najbolj izkušenih infektologinj. Vlada je torej med epidemijo zdravnico infektologinjo zamenjala s socialno delavko Matejo Lesar, ki je bila zadnja leta zaposlena v poslanski skupini DeSUS-a, z novim koronavirusom pa se ni ukvarjala, je pa zdaj svetovalka DeSUS-ovega ministra za zdravje Tomaža Gantarja.
Le dva dni kasneje so razrešili direktorico NIJZ, dr. Nino Pirnat, in jo postavili za v. d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje. S te funkcije so jo razrešili že čez tri mesece, 24. junija, ko je njeno mesto kot vršilka dolžnosti zasedla dotedanja direktorica Zdravstvenega doma Idrija, epidemiologinja Marija Magajne. Magajnetova, takrat s priimkom Seljak, je bila tudi direktorica NIJZ oziroma med leti 2008 in 2013 Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Otepala se je očitkov o netransparentnosti, avtorskih pogodbah, slabem vzdušju, leta 2011 pa je imel IVZ skoraj milijon evrov izgube, Magajnetova pa je slab rezultat pripisala temu, da jim je zdravstvena blagajna vzela presežek, ki ga laboratoriji inštituta ustvarijo s cepljenji. Kljub tem rezultatom in nezadovoljstvu zaposlenih, ki so jo večkrat pozvali k odstopu, je leta 2012 dobila nov mandat in premagala Ivana Eržena. In ta ista Marija Magajne je danes že četrta državna sekretarka na ministrstvu za zdravje potem, ko so trije že odšli.
Eržena je vlada postavila za v. d. direktorja NIJZ potem, ko je razrešila Pirnatovo. A spet ne za dolgo, za komaj mesec in pol. Ker je javno podvomil v vladne odločitve za zajezitev epidemije – predvsem glede razkuževanja blokov in omejevanja gibanja na občino, je moral kmalu pospraviti mizo, in sicer 30. aprila, namesto njega pa je direktorski stolček dobil Milan Krek, ki je s svojimi izjavami poskrbel za številna razburjenja. Eno od milo rečeno nenavadnih je bilo izrečeno v Tarči glede nenošenja mask na prireditvi Olimpijskega komiteja Slovenije, na kateri v prvi vrsti maske ni nosila ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Po Krekovem mnenju se pravil ni držala niti TV Slovenija. "Zato, ker je snemala nekaj, česar ne bi smela snemati. Vam povem lepo preprosto. Če vi veste, da se počne nekaj protizakonito, ne morete tega vsesplošno prikazati."
Še preden so zamenjali Eržena in nastavili Kreka, pa so po Lejko Zupančevi in le pol meseca po vladanju zamenjali še tri člane sveta NIJZ. Brez funkcije so ostali Branko Bregar, Blanka Česnik Wolf in Tomaž Rusimovič. Stolčke v svetu pa zasedli dr. Rok Tavčar, psihiater, vodja Enote za rehabilitacijo na Psihiatrični kliniki, Matej Forte, pravnik in sin Alenke Forte, kandidatke SDS za poslanko v državnem zboru na volitvah 2018, in dr. Matjaž Vrtovec, zdravnik iz Ajdovščine, leta 2017 eden od podpornikov SDS-ove evropske poslanke Romane Tomc, ko je kandidirala za predsednico države.
Popolnoma nič drugače ni ravnala Šarčeva vlada, ko govorimo o svetu NIJZ. Tudi oni so namreč razrešili tri člane sveta NIJZ – Vesno Kerstin Petrič, Rada Pirjevca in Petra Bohinca so nasledili prav razrešena Česnik Wolfova Rusimovič in Miha Skvarč.
Pogačnik, šef Zakonodajne vladne službe: "Kupiti se dam za velike denarje"
Dr. Katja Triller Vrtovec, pravnica z delovnimi izkušnjami iz Ustavnega sodišča in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, je postala v. d. direktorja Službe vlade za zakonodajo takoj na prvi seji vlade 13. marca, ko so razrešili Rada Feleta. A ne za dolgo, čez mesec dni so jo že razrešili in na njeno mesto postavili razvpitega mednarodnega pravnika Miho Pogačnika. Triller Vrtovčevi pa še isti dan zagotovili mesto državne sekretarke v Kabinetu predsednika vlade. Triller Vrtovčeva je kot uslužbenka Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora poskrbela za vznemirjenje pri poslancih, ko je napisala pravno mnenje glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki je bil naklonjen predlogu SDS.
Pogačnik je premožen pravnik, ujet v afere. Spomnimo na več milijonsko pogodbo Pogačnikovega inštituta z drugo največjo bolnišnico v državi pri posredovanju hrvaških anesteziologov. In prav zaradi tega je Pogačnik v sodni preiskavi.
Kot ključni slovenski zunanjepolitični operativec in svetovalec za določitev meje s Hrvaško je pred leti v domovini zaslužil četrt milijona evrov. Nato zamenjal stran, se preselil v Opatijo, kjer ima luksuzno vilo, in javno zagovarjal stališče južnih sosedov, da je arbitražna razsodba nična.
Znan je po kontroverznih izjavah, ko je iz meddržavne komisije izstopil zaradi očitkov o previsokih honorarjih, se je lotil pravniškega posla. "Začetna ura mednarodnega pravnika je 600 evrov. Če se z mednarodnim pravnikom pogovarjate eno uro in eno minuto, vam bo računal 1200 evrov. Bom moral razmisliti o povišanju svojih honorarjev," je leta 2009 dejal Pogačnik.
Miro Petek, šef vladnega komuniciranja teden dni, nasledil ga je Urbanija
Na prvi seji vlade so razrešili dr. Kristino Plavšak Kranjc in za v. d. direktorja imenovali Mira Petka iz Urada za komuniciranje (Ukom), ki pa je direktorski stol zapustil komaj po tednu dni, ko so ga razrešili na dopisni seji in na njegovo mesto za v. d. direktorja imenovali Uroša Urbanijo, od 17. septembra je že tudi direktor.
Miro Petek je nato postal svetovalec kulturnega ministra, iz udeležbe na posvetu pri predsedniku države gre sklepati, da mu svetuje glede RTVS. To pa je Petek izjavil pri predsedniku. "Priča smo medijskemu defektu, ko ni enakega dostopa do tega medija, za katerega vsi plačujemo RTV-prispevek."
Prvi mož vladnega komuniciranja je torej Urbanija, ki ima ob tem še popoldansko dejavnost, na Veliki planini oddaja luksuzne kože. Za najem koče Zlatica lahko denimo osebno pokličete kar Urbanijo. Zakon o javnih uslužbencih je tukaj jasen, izrecno namreč prepoveduje ukvarjanje s pridobitno dejavnostjo za uradnike na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine.
Urbanija je bil tudi odgovorni urednik Nove24TV in Planet TV, pa urednik na Slovenski tiskovni agenciji in spletnem portalu RTV Slovenija. Na novi funkciji pa je že razburjal s pozivom uporabnikom spleta, naj uporabljajo ključnik #stopmanipulacijam.
"Slovenska javnost mora od vseh medijev in sodstva zahtevati enaka merila za vse. In hkrati ob tem razkrivati in javno objavljati vsak medij, vsakega novinarja, vsakega sodnika, ki se očitno in brezsramno poslužuje manipulacij. Samo tako bomo dobili dobre medije."
O najnovejši potezi, ko je Urbanija na dopisni seji vlade po tihem poskrbel za ukinitev financiranja Slovenski tiskovni agenciji (STA), pravniška telovadba, kaj mora STA predložiti, česa ni dolžna, kdo ima prav, STA ali Ukom, še traja, podrobneje bomo o vojni z mediji Janševe vlade pisali v prihodnje.
Ministrstvo za kulturo – stari novi obrazi
Potem ko se je na čelo kulturnega ministrstva znova zavihtel dr. Vasko Simoniti, prvič je bil v prvi Janševi vladi med leti 2004 in 2008, se je obkrožil z nekaterimi starimi in novimi sodelavci.
Jelka Pirkovič, sicer umetnostna zgodovinarka, je s Simonitijem delala že v prvi Janševi vladi, in vnovič postala šefinja direktorata za kulturno dediščino.
Novi direktor direktorata za ustvarjalnost je postal Damjan Damjanovič, ki so ga z mesta direktorja Slovenske filharmonije odstavili, nato pa je bil zaposlen na Novi24TV. Damjanovič je sicer kot neodvisni kandidat, a s podporo SDS, leta 2014 kandidiral za ljubljanskega župana, drugega kroga ni uspel izsiliti. Tako Pirkovičevi kot Damjanoviču je vlada v. d.-jevstvo podaljšala do 22. marca prihodnje leto.
Na kulturno ministrstvo se je vrnil Miro Petek, in sicer kot svetovalec ministra, v drugi Janševi vladi leta 2012 je bil direktor direktorata za medije. Novinka pa je kandidatka za SDS-ovo poslanko, operna pevka Alenka Gotar. Čeprav ji preboj v parlament ni uspel, je stranka ne pusti na cedilu. Pred novo službo na kulturnem ministrstvu je bila izvoljena za članico programskega sveta RTV Slovenija. Ob tem povejmo, da je Državni zbor 28. aprila ob Gotarjevi imenoval še šest novih članov programskega sveta: Alojza Bogataja, Nastio Flegar, Roka Hodeja, Slavka Kmetiča, Janeza Štuhca in Andreja Prebila.
Kozjak, poslovnež, ki je sodeloval z Janševim odvetnikom Matozom, v dobro plačano službo na EBRD
Poslovnež, nekdanji direktor KBM Leasing Damjan Kozjak, ustanovitelj še dveh delujočih podjetij Tofino investicije in Finalda invest, bo tri leta svetovalec direktorja v konstituenčni pisarni Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Pred njim je v EBRD služboval Milan M. Cikl.
Kozjak je poskrbel za začudenje v finančnih krogih, ker da tovrstnih izkušenj nima, je pa predvsem znan iz poslov z Janševim dolgoletnim odvetnikom Francijem Matozom. Skupaj sta denimo leta 2016, kot je navajalo Delo, kupila dolga leta propadajočo vilo Virginia, v kateri je bil nekoč sedež Udbe. Gradbenega dovoljenja za apartmajski hotel nista dobila, inšpekcija je ocenila, da je stavba nevarna, zato je odredila rušenje, Matoz se je iz lastništva umaknil, ker je vilo namesto Kozjaka porušila država, pa mu je zato izstavila račun za skoraj 170.000 evrov.
Kozjak je znan tudi iz afere o prodaji hotela Štorman, ki jo je izpeljal KBM Leasing v likvidaciji. Na drugi strani pa je postopek odvzema hotela Štormanu vodil ne le Janšev, ampak takrat tudi odvetnik KBM Leasinga, Matoz. Zaradi teh nepravilnosti je moral Kozjak KBM Leasing zapustiti.
Vlada ne upošteva stroke in organov zavodov
Pri izrazito strokovnih delovnih mestih, kjer politična barva ne sme igrati odločujoče vloge, je vlada po navadi sledila stroki in prisluhnila svetom zavodov, ki so podali mnenje o novem direktorju. Konkreten primer, direktor Zavoda za šport Planica. Vlada ni imenovala Jelka Grosa, ki Planico vodi vse od ustanovitve junija 2009 in mu je svet zavoda mandat podaljšal, ampak je presenetljivo izbrala nekdanjega skakalca in direktorja Smučarske zveze Slovenije, Francija Petka. Nato pa je zamenjala tri člane v svetu zavoda. Predsednika Bora Štrumblja, Draga Banovića in Klemna Žiberta so zamenjali generalna direktorica direktorata za šport Mojca Doupona, Bogdan Janša in Ignac Polajnar.
Nihče Petku ne oporeka strokovnosti in znanja, gre za modus operandi Janševe vlade, ki ne prisluhne stroki in menja neposlušne. Gros razlogov za neimenovanje ni poznal. "Bil sem potrjen s strani vseh organov in seveda presenečen. V življenju nisem bil v nobeni stranki, zato politika ne bi smela biti razlog. Verjel sem, da sem tukaj zaradi stroke. V Planici smo naredili velik moderen nordijski center, na zavod smo pripeljali nove projekte in vse do letošnje koronakrize poslovali z dobičkom, zato je odločitev vlade presenetila tudi mene."
Modus operandi Janševe vlade – preslišati stroko, zamenjava svetov zavodov, sprememba ustanovitvenih aktov – je najbolj očiten na kulturnem področju. O tem bomo pisali v prihodnjih dneh.
KPK: (LMŠ-jev) Brane Kralj vršil politični pritisk za Šoltesovo zaposlitev
Afera Šarčeve vlade, ki je pretresla Uradni list. "Poklical me je generalni sekretar stranke LMŠ Brane Kralj in mi naročil, da država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista, ter zahteval poročanje o kadrovskem postopku njemu mimo in pred kakršnokoli komunikacijo z SDH, ki je stoodstotni delničar Uradnega lista," je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista Irena Prijović zapisala v prijavi, ki jo je poslala na nadzorni svet Uradnega lista, na Slovenski državni holding (SDH) in na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).
Prijovićeva je dejala, da je prvič v svoji karieri doživela, da jo je poklical generalni sekretar kakšne stranke in tako neposredno poskušal vplivati na kadrovanje v podjetju, ki ga nadzoruje.
Šoltes, nekdanji predsednik Računskega sodišča in nekdanji evroposlanec, je kandidaturo za delovno mesto umaknil, češ da "ne želi sodelovati v političnih igrah", Kralj pa je ostal brez mesta generalnega sekretarja LMŠ.
KPK je nato ugotovila, da je Kralj zahteval nezakonito in neetično ravnanje in s tem namenom vršil politični pritisk. Med pogovorom so bile izrečene besede: "Država pričakuje, da je to Igor Šoltes." Nadalje je v pogovoru od Prijovićeve zahteval, da o kadrovskem postopku poroča njemu, in to preden bi poročala SDH.
"Gospod Kralj je seveda ravnal zelo naivno," pa je ob sporočilu, da je generalni sekretar LMŠ s telefonskim klicem Prijovićevi sam sebi 'spodnesel' stolček, takrat dejal Šarec. Kadrovski apetiti LMŠ niso bili nobena skrivnost. Slogan "Kriminal in korupcija se ne bosta splačala", ki je Šarca ustoličil na čelo vlade, pa je ostal zgolj parola brez vsebine.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.