Ima Švedska kljub milejšim ukrepom boljše rezultate v boju z epidemijo kot Slovenija?

Švedska je boj proti epidemiji osnovala na priporočilih, medtem, ko se je večina evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, odločila za strožje ukrepe za zajezitev širjenja virusa covid-19. S fotografijo, ki se je pojavila na družbenih omrežjih, želijo neznani avtorji prikazati, da smo jo v Sloveniji kljub večkratnemu zaprtju države slabše odnesli pri širjenju epidemije in pri umrlih zaradi covida-19. 

Podatke smo preverili in jih z našim merilnim orodjem Dejstvomerom označili s kategorijo previdno. Zakaj? Iz podatkov na tabeli namreč ni mogoče razbrati vira podatkov, navedeno je le, da so v primerjavo zajeti podatki od začetka epidemije do konca maja 2021. Druga težava so podatki o trajanju epidemije, kajti v Sloveniji sta bili dve epidemiji, prva se je začela 12. marca lani in je trajala 80 dni, druga je bila razglašena oktobra in se je končala sredi junija (15. junija), trajala je osem mesecev. Pri preverjanju smo uporabili podatke NIJZ in Švedske zdravstvene agencije do konca maja 2021. 

Podatki na fotografiji sicer držijo – Slovenija ima več okuženih in več umrlih na milijon prebivalcev, vendar prihaja do manjših odstopanj pri podatkih, ko jih primerjamo s pristojnimi institucijami. Po podatkih NIJZ in Švedske zdravstvene agencije je imela Slovenija konec maja letos 2104 umrlih na milijon prebivalcev, kar je več kot na švedski strani, kjer je 1420 umrlih. Tudi okuženih ima Slovenija več na milijon prebivalcev, in sicer 122.185 okuženih, Švedska pa 105.621.  V spodnjem grafu smo zato z barvno lestvico označili točnost podatkov in hkrati pojasnili, kaj drži in kaj ne.

Švedska, država z desetimi milijoni prebivalcev, je v boju z epidemijo uporabila drugačen pristop, ta je temeljil na priporočilih. Sicer drži, da niso zapirali vrtcev in šol, ni bilo policijske ure in obveznega nošenja mask, te so bile sicer priporočene na javnih prevozih, ko je gneča. Gostinskih obratov niso zapirali, ampak so jim omejili čas obratovanja in točenje alkohola. Švedska je vselej priporočala delo od doma, omejila število ljudi v nakupovalnih središčih, trgovinah, telovadnicah in spodbujala izobraževanje na daljavo, kar so nekatere višje, srednje šole in univerze tudi izvajale. Ali, kot je dejala dr. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19: "Švedska kultura in mentaliteta je povsem drugačna kot naša. Za Švede je priporočilo več, kot je za nas zakon. Švedi bodo priporočilo upoštevali stoodstotno, medtem ko se pri nas gleda, kako odloka ne bomo upoštevali."

Na slovenski strani fotografija zavajajoče prikazuje, koliko časa so bili določeni ukrepi v veljavi, saj so se ti v skladu z odloki vlade sproti spreminjali. Tako je v primeru gostinskih obratov, kjer so sproščali obratovanje po posameznih regijah, v posavski regiji in Jugovzhodni Sloveniji so marca lahko poskusno odprli terase in vrtove, zato o popolnem zaprtju gostiln ne moremo govoriti. Je pa obratovanje gostiln še vedno omejeno. Podobno je pri zaščitnih maskah, uporaba ni bila vedno enako obvezujoča. Obvezno nošenje mask smo imeli najprej ob spomladanski razglasitvi epidemije, po 80 dneh je bilo 31. maja uradno konec epidemije, zato so glede mask začela veljati nova pravila. Maske so za splošno populacijo postale priporočljive, obvezne le pod določenimi pogoji. Bile so še vedno obvezne v zaprtih javnih prostorih, če ni bilo mogoče ohranjati varnostne razdalje, na javnih prevozih in pri zaposlenih v zdravstvu. Sedaj je obvezno nošenje mask ponovno v veljavi od septembra naprej, od aprila pa maske niso več obvezne na prostem, če je možno vzdrževati medosebno razdaljo. Tudi gibanje na občine in regije ni bilo enak čas omejeno. Prehajanje med občinami je trajalo od oktobra do februarja, aprila pa je bilo ukinjeno prepovedano gibanje med statističnimi regijami.

Odgovor, ali je Slovenija bolj uspešna pri spopadanju z epidemijo v primerjavi s Švedsko, ni enoznačen. Zgoraj analizirani podatki namreč ne dajo celotne slike, ampak le deloma odražajo, kako sta državi ravnali v epidemiji, državi pa imata različne ekonomske, geografske, družbene karakteristike. Slovenija je tudi gosteje poseljena država. Po podatkih Eurostata so v Sloveniji v letu 2019 na kvadratnem kilometru površine živeli povprečno 104 prebivalci, na Švedskem pa povprečno 25 prebivalcev. 

Kaj kažejo junijski podatki o okužbah in umrlih?

Če primerjamo zadnje junijske podatke, objavljene 16. junija, o številu okuženih in umrlih zaradi covida-19 smo v Sloveniji na slabšem, saj je pri nas do danes umrlo skupaj 2.121 ljudi na milijon prebivalcev (skupaj sicer 4.409), na Švedskem pa 1431. Tudi število okuženih na milijon prebivalcev je na Švedskem manjše – v Sloveniji jih je 123.461, na Švedskem pa 106.762. Slovenija ima po podatkih Our world in Data tudi več umrlih na ravni EU. Povprečno je v EU umrlo 1.650 ljudi na milijon.

Na Švedskem več umrlih kot pri njenih sosedih, a manj kot v Italiji in Španiji

Ko Švedsko primerjamo z drugimi državami, je tam glede na junijske podatke umrlo več ljudi kot v sosednjih državah, na Danskem je 435 na milijon umrlih, na Finskem 174 in na Norveškem 144 na milijon prebivalcev. A hkrati Švedska trenutno beleži manj umrlih, kot na primer Italija ali Španija, ki sta se skupaj s preostalo Evropo zapirali. Obe državi imata še zdaj v veljavi obvezno nošenje mask. V italijanski regiji Lazio, kjer se nahaja tudi mesto Rim, je od oktobra lani celo obvezna nošnja mask povsod na prostem. Španija ima do danes 1.723 umrlih, Italija pa 2.105 na milijon prebivalcev. 

Švedska zaostruje ukrepe?

Švedska je decembra lani imela rekordni dnevni prirast okužb, bilo je okuženih 11.376 prebivalcev. Slovenija je vrhunec okuženih dosegla v začetku januarja letos, ko je v enem dnevu beležila 3.428 okužb s koronavirusom.

Švedska se je kljub poslabšanju stanja epidemije še vedno držala enakega principa priporočil, vendar je od konca decembra lani začela uvajati več omejitev. Po podatkih švedskega Krisinformation so uvedli, da lahko v restavracijah za isto mizo sedijo največ štirje ljudje, prodajo alkohola je bila prepovedana po 20. uri, omejili so število ljudi, ki lahko obiščejo nakupovalna središča, večje trgovine, telovadnice ... Hkrati je švedska vlada priporočila uporabo maske v javnem prevozu v času gneče. Priporočila je delo od doma, kjer je to izvedljivo, in odredila, da se ustavijo vse dejavnosti v državi, ki niso nujne. To je veljalo za kopališča, športne dvorane in muzeje. 

Nato je Švedska 10. januarja letos sprejela začasni zakon o pandemiji, s katerim se je prvič odločila, da je vlada prvič dobila več pravnih pooblastil za omejevanje širjenja covida-19. Zakon, ki bo veljal do septembra letos, omogoča večje zapiranje države, kot je uvedba omejitev števila obiskovalcev ali odpiralnega časa. Tako je v juniju država omejila število obiskovalcev v trgovinah, telovadnicah, notranjih prostorih in kopališčih, v njih je lahko ena oseba na vsaj 10 kvadratnih metrov. Restavracije, kavarne in bari se morajo zapreti najkasneje do 22.30, alkohol pa je dovoljeno streči do 22.00. Prireditve v zaprtih prostorih brez določenih sedežev lahko štejejo do 8 udeležencev. Na prireditvah v zaprtih prostorih z določenimi sedeži je dovoljenih največ 50 udeležencev. Na prireditvah na prostem z določenimi sedeži je največ 500 udeležencev.

V Sloveniji in na Švedskem podoben delež precepljenosti

S cepljenjem so na Švedskem začeli konec lanskega leta. Švedska javna zdravstvena agencija poroča, da je do sredine junija cepljenih več kot 51 odstotkov vseh ljudi (oziroma 4,2 milijona ljudi), starih 18 let ali več, prejeli so vsaj en odmerek cepiva. Več kot četrtina (27,5 odstotkov) jih je cepljenih z dvema odmerkoma. Po podatkih Covid sledilnika je trenutno v Sloveniji 557.575 polno cepljenih ljudi, kar predstavlja 26,5 odstotkov celotne populacije. Obe državi sta torej pri precepljenosti podobno (ne)uspešni.