Grozljivka v Litiji: ne spijo mirno, bojijo se, da bodo poplave odnesle hišo

Pred domačo hišo v Litiji, ki stoji na desnem bregu Save, se srečamo z Zlatkom Sarajlijo in Darjo Lapajne. Pripovedujeta nam o grozljivki, ki se jima je zgodila lani zaradi avgustovskih poplav. "Voda je bila do roba hiše." Začela je spodjedati, razjedati zid, pojavile so se hude razpoke. "Če se poruši zid, lahko zdrsi celotna hiša. Nevarna zadeva, midva ne spiva v redu," pove Zlatko.

Zid potrebuje temeljito sanacijo. A ključen problem: ne ve se, kdo je lastnik propadajočega zidu in kdo je potemtakem odgovoren za sanacijo. Zlatko in Darja sta skušala urgirati pri čisto vseh pristojnih službah, pojasnjujeta. Po 10 klicih so se odzvali na številki 114 – v klicnem centru za pomoč po poplavah. Državni sekretar Boštjan Šefic, ki vodi Služba za obnovo po poplavah, je zahteval, da si teren ogleda Državna tehnična pisarna. Služba je tudi poizvedovala, kdo je lastnik, a do danes ni uradno ugotovljeno. 

Zid po vsej verjetnosti postavila država

Vrnimo se v leto 1953. Takrat je bila zgrajena najstarejša vodomerna postaja v Sloveniji, ki jo je ARSO uporabljal do leta 2015, z namenom spremljanja hidroloških podatkov reke Save. "Glede na to, da so tukaj merili vodostaj, so morali za to, da ta vodomerna postaja sploh stoji, postaviti protipoplavni zid, ker bi drugače to vodomerno postajo odneslo. Dve leti kasneje, kolikor sva midva raziskovala, je bila zgrajena hiša," pojasni Zlatko.  

Na ARSO pravijo, da niso ne lastnik ne upravitelj vodomerne postaje ali zidu ob postaji, saj je bila ta nadomeščena z novo lokacijo, zato ne morejo odločati o odgovornosti sanacije. "Zid je po vsej verjetnosti postavila država. Bil je zgrajen v začetku 50. let prejšnjega stoletja. Precej verjeten vpliv na obliko in postavitev zidu pa je imel tudi takratni lastnik priobalnega zemljišča, saj zid poteka po meji med zasebnim in državnim zemljiščem," pojasnjujejo na ARSO. 

'Iščemo lastnika državne lastnine'

Država zdaj ugotavlja, pravi Zlatko, kdo je sploh lastnik tega zidu, "čeprav je evidentno, da stoji na zemlji Direkcije za vode." Zlatko nam pokaže tudi mejnike in pojasni, da postaja ter zid stojita na zemljišču, ki ga upravlja direkcija. "Če boste pogledali mejo, samo trikotnik hiše je na zasebnem zemljišču." Kaj pravijo na direkciji? "Po odstranitvi merilne opreme je bilo s takratnim lastnikom oziroma uporabnikom zemljišča dogovorjeno, da se leseno hišico stare vodomerne postaje pusti njemu v uporabo in vzdrževanje. Zid na desnem bregu Save pod hišo ni objekt vodne infrastrukture, zato menimo, da sanacija ni v pristojnosti direkcije."  Dogovor je bil sklenjen v času pred ustanovitvijo direkcije in z gradivom o dogovoru s takratnim lastnikom ne razpolagajo, pojasnjujejo. 

Naj bi šlo za ustne dogovore s prejšnjim lastnikov, pravi Zlatko, vendar "ni nikjer nič zapisano, noben nič ne ve o tem in tako naprej." Po besedah Zlatka gre za izogibanje odgovornosti na vse mogoče načine. "Mogoče bodo prevzeli odgovornost pol, ko se bo vse skup zasulo. Upam, da ne bova notri." Verjame, da je draga sanacija, a to ni njuna odgovornost, pravi. "Skratka, skrajno neodgovorno. Naju niti ne zanima, kdo je lastnik, samo naj nekdo to sanira. Mi pa iščemo lastnika državne lastnine."

'Poskušali so nad odpikati na vse mogoče načine'

Zlatko je tudi zgrožen nad odnosom odgovornih na Sektorju območja srednje Save, ki sodi pod direkcijo. "Odnos gospe Kambičeve, sekretarke, da niti ne govorim – posmehljiva, zajedljiva. Poskušali so naju odpikati na vse možne načine. Napisala sva malo morje dopisov in prijavila tudi inšpektorju." V takem stanju to zapustiti in iti, to ne gre, dodaja. Sekretarko Alenko Kambič smo vprašali za komentar, njen odgovor bomo objavili takoj, ko ga prejmemo.

Direkcija je urgiranje naložila gradbeni inšpekciji, poslali so "prijavo spornega objekta na državnem zemljišču in predlagali, da uvede inšpekcijski postopek ter v nadaljevanju izdajo odločbo o sanaciji objekta." "Zdaj bi inšpektor nama dal na grbo, naj midva to podreva oz. sanirava," opozarja Zlatko.

Inšpekcija je opravila pregled in ugotovila, da je vodomerna postaja v zelo slabem stanju. Nato je obvestila Zlatka in Darjo, da so prejeli prijavo leta 2021, ker je prejšnja lastnica umrla, pa je njima postavila vprašanje, kdaj mislita nevarno gradnjo odstraniti oz. sanirati. "Midva sva odgovorila, da nimava nič s tem. Evidentno je, da je vodomerno postajo postavila država, ne zasebni lastniki. Zdaj čakamo, ne odziva se nihče več." 

Občina Litija: večkrat obvestili direkcijo, da je zid treba sanirati

Glede na to, da se oporni zid nahaja ob reki Savi, ki je zemljiški in priobalni svet v lasti države, so na občini Litija o težavah in nevarnostih, ki zaradi slabega stanja zidu grozijo hiši, večkrat obvestili državo, direkcijo za vode in koncesionarja, podjetje Hidrotehnik, da je treba pristopiti k sanaciji zidu, so nam pojasnili na občini. Ne gre za gospodarsko javno službo, ki je v pristojnosti občine. "Tovrstni objekti niso v lasti občine, ampak v lasti države, saj z njimi pristojne službe spremljajo vodostaj bližnje reke ipd. V zvezi s sanacijo opornega zidu smo bili seznanjeni, da si je predstavnik tehnične pisarne ogledal stanje opornega zidu in predlagal njegovo takojšnjo sanacijo, vendar nimamo konkretnih podatkov, kdo in kdaj naj bi k sanaciji pristopil."

Izredni ukrepi končani, program sanacije potrjen z zamudo

Kakšni pa so načrti glede sanacije vodotokov, prizadetih v avgustovskih poplavah? Marca je v oddaji 24UR Inšpektor državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Kegljevič Zagorc napovedala, da bo težko pričakovani petletni program sanacije, predvidoma pripravljen v marcu, vlada pa ga je potrdila 16. maja. Za sanacijo je namenjenih 1,32 milijarde evrov. Preden lahko pride do izvedbe del na terenu, pa je treba pripraviti investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, različna soglasja, odkupiti zemljišča, izpeljati upravne postopke itd. 

"Sanacija je sicer del sistemsko povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja. To pomeni, da je treba usklajeno voditi ukrepe, tako iz naslova že izvedenih izrednih ukrepov (zagotovitev pretočnosti in stabilizacija poškodovanih brežin), sanacije (gre za v poplavah poškodovane območja, za katera je podlaga sprejet sanacijski program) in investicij (ki so bile načrtovane in bi bile izvedene tudi, če poplavnega dogodka ne bi bilo)," pojasnjujejo na ministrstvu.

Kar je do zdaj narejeno, zagotavlja nek minimalen standard in varnost, približno takšna, kot sta bila pred poplavami, pojasnjuje gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc. Povečati moramo odpornost pred novimi poplavami. Ponekod bo treba narediti ponovne izračune hidrologije, nove vhodne podatke o vodnih količinah, ki se s temi dogodki bistveno spreminjajo. "In potem te upoštevat pri načrtovanju ukrepov, hkrati pa predvideti za naslednjih 50 ali 100 let, da bomo povečali varnost za to obdobje."

Izredni ukrepi na več kot 1400 deloviščih so končani. Koncesionarjem, ki po naročilu direkcije vzdržujejo vodotoke in drugim izvajalcem smo za to plačali 150 milijonov evrov. Največ denarja je dobil celjski Nivo Eko, slabih 48 milijonov evrov, sledi ljubljanski Hidrotehnik s 40 milijoni in pol in VGP Drava Ptuj s slabimi 25 milijoni. 

Po besedah Fazarinca večletno sanacijo potrebujejo Savinja, Kamniška Bistrica, predvsem Poljanska Sora, potrebna so dela na ljubljanski Gradaščici, tudi na Koroškem. "Tudi povsod tukaj, sever in zahod Slovenije je bil zapostavljen v zadnjih 30 letih, kar se tiče varovanja pred hudourniškim delovanjem voda, temu bo v bodoče treba nameniti bistveno večjo pozornost kot v preteklem času." 

Še vedno nimajo občutka varnosti

Se je dogodek pozabil? Fazarinc ocenjuje, da se delno je, tam, kjer so bili najbolj prizadeti, pa se ni. "Nekateri ljudje čakajo že 11 mesecev, še vedno nimajo občutka varnosti. To je ključen problem. To se iz dneva v dan nalaga človeku."

Tam, kjer se pozabilo, že zdaj prihajajo na dan nove, drugačne ideje, ki nimajo nič skupnega s stroko, ki se lahko zelo hitro razsajajo po ljudeh, ki pa žal ne zagotavlja potrebne varnosti oz. predvsem zbuja neko lažno varnost, kar je lahko katastrofalno v bodočnosti, opozarja Fazarinc. 

Globoko v obdobju podnebnih sprememb

Fazarinc izpostavlja še, da se v zadnjih nekaj mesecih pri nas in v soseščini dogajajo stvari, ki bi jih lahko primerjali z avgustovskimi dogodki, sicer ne v takem obsegu. "Imeli so Bavarsko, Švica, severna Italija, Francija, Avstrija gor nad Gradcem, pri nas v Radgoni. Te poletne nevihte so tiste, ki bodo delale še kar precej problemov. Smo globoko v obdobju podnebnih sprememb, česar stroka ni pričakovala, da se bo to tako hitro održalo, ljudje pa na to niso pripravljeni."