Grošelj napačno o dolžini žic oz. ograj, Pavlič nerealen o enaki minimalni evropski pokojnini

Ugotovitev: kandidata sta mestoma premalo poučena, bodisi mešata pristojnosti ali pa so obljube nerealne.

Migranti

"To je problem celotne Evropske unije, to ni samo problem Slovenije, problem je tako širok, da bodo države članice morale pomagati stopiti skupaj in zaščititi zunanje meje Evropske unije," pravi Jernej Pavlič iz Stranke Alenke Bratušek (SAB) in dodaja: "V primeru, da bomo izvolili našo Angeliko Mlinar, ki je bila podpredsednica ALDE-ja, in ki ima vpliv na svojo skupino, bo lahko rešitve tudi izpeljala".

Pavličevo trditev obrazloži profesor Marko Lovec, ki pojasnjuje, da je zaščita meja v pristojnosti članic EU. Tudi, ko gre za države schengna, gre predvsem za izvajanje skupnih pravil. "Problem v ozadju je, da države na zunanjih mejah nimajo vedno interesa za dosledno izvajanje mejnega nadzora, ker niso ciljne države migracij. V kolikor prebežnika zajamejo, ga morajo namreč obravnavati kot potencialnega begunca (običajno zaprosi za azil). Države schengna so malo bolj pod pritiskom, ker ne želijo, da bi se schengen premaknil na njihovo notranjo mejo."

Dogovor o mejah torej zahteva tudi dogovor o porazdelitvi bremen oz. kvotah, pa  o poenotenju azilnega postopka, sodelovanju s tretjimi državami, šele nato pa tudi o skupnem nadzoru meje in morja. To je Evropska komisija predlagala, vendar med državami članicami ni enotnega mnenja, zato postopek stoji. Evropski parlament tu bistvene vloge doslej ni imel, pravi Lovec.

Angeliko Mlinar nekatere lestvice po aktivnosti uvrščajo višje kot vse naše dosedanje poslance. "Vendar pa je njen vpliv znotraj ALDE vprašljiv (kandidira v Sloveniji in ne Avstriji), prav tako ni gotov vpliv ALDE na prihodnjo Komisijo, Svet in EP (EPP in S&D bosta ostali najpomembnejši skupini)."

Špela Majcen Marušič ob tem, da bo Mlinarjeva "zagotovila, da se bo lahko rešitev izpeljala", opozarja, da je Evropski parlament soodločevalec v strukturi EU, skupaj s Svetom EU. Izvrševanje zakonodaje je v domeni držav članic in delno Evropske komisije. "Kandidatka bi lahko torej, kot poslanka v Evropskem parlamentu, na podlagi svojih izkušenj zagotovila čim večji vpliv na sooblikovanje v smislu vsebine, ki jo njena politična skupina zagovarja. Izvajanje pravil pa bo lahko spremljala in komentirala, ter opozarjala na morebitne pomanjkljivosti, ko se bo to zgodilo." Ker Pavlič predvsem navaja pomen Evropskega parlamenta, rešitev pa vidi v Mlinarjevi, katere prihodnji vpliv je, če bo izvoljena, vprašljiv, smo Pavličevo izjavo ovrednotili s previdno.

Dodatno pojasnilo terja še ena Pavličeva izjava glede migrantov. "Slovenija je premajhna dežela, da zaščiti schengensko mejo, je nemogoče, je preveč."

Slovenija ne ščiti schengenske meje, temveč izvaja dogovorjena pravila, ščiti pa svojo mejo in suverenost, v kolikor je ta ogrožena, opozarja Lovec. "Po moji oceni ni. Koridor leta 2015 je bil izreden dogodek, od takrat se nadzor nad migracijami izboljšuje. Slovenija ima tudi vse potrebne vire, da izvaja pravila na svojem ozemlju. Je pa samo ena od številnih držav, ki morajo prav tako opraviti svojo domačo nalogo, morajo pa države, kot opisano zgoraj, najti tudi nekatere skupne rešitve." Pavličeva izjava torej ne drži.

Klemen Grošelj z Liste Marjana Šarca (LMŠ) je izjavil: "Jaz sem še vedno proti žici in proti ograjam, ampak to je neizogibno dejstvo, da to v tem trenutku potrebujemo" in kasneje dodal: "Definitivno nasprotujem bodeči žici, tista panelna ograja pa v trenutku, ko ne bo več potrebna, jo bomo z veseljem odstranili, v tem trenutku pa je žal to naša realnost."

"Žično ograjo sam ocenjujem kot neustrezno. Gre za političen ukrep, namenjen zastraševanju," uvodoma pojasni Grošljeve navedbe Lovec. Glede na trende v ilegalnih prehodih je mogoče oblikovati oceno o potrebi po tehničnem varovanju, ki pomeni kombinacijo ograj na določenih delih, video in nadzora iz zraka ter patrulje. Trendi zaznanih ilegalnih prehodov v 2019 še ne pomenijo večjega dejanskega trenda ilegalnih prehodov - obseg migracij se je namreč od 2015 zmanjšal -, temveč lahko pomenijo boljši nadzor. "Zakaj torej naenkrat panika?" Ker je Grošelj kasneje govoril o potrebi po panelni ograji, kljub temu pa izrednih razmer (zaenkrat) ni, smo njegovo izjavo označili za previdno.

Grošelj je hkrati prepričan, da "ima Slovenija relativno malo teh ograj ter da ima bistveno več držav članic EU bistveno več teh ograj."

Samo ena država članica EU ima postavljenih bistveno več kilometrov tehničnih ovir kot Slovenija. Slovenija je imela na 670 kilometrov dolgi južni meji s Hrvaško leta 2018 postavljenih okrog 160 kilometrov bodeče žice in okrog 56 kilometrov panelne ograje, skupaj torej približno 216 kilometrov. Če pogledamo na tuje: Bolgarija ima na meji s Turčijo postavljen 201 kilometer ograje, Grčija na meji s Turčijo približno 12 kilometrov, Avstrija na meji s Slovenijo manj kot pet kilometrov, Španija na meji z Marokom (Ceuta in Melilla) dobrih 18 kilometrov, Združeno kraljestvo na meji s Francijo (Calais) en kilometer, Litva, Latvija in Estonija na meji z Rusijo pa skupaj približno 70 kilometrov. Več tehničnih ovir kot Slovenija ima na svojih mejah torej le Madžarska: približno 300 kilometrov na meji s Hrvaško in približno 150 kilometrov na meji z Romunijo.

*Kot smo zapisali v zgornjem odstavku, je imela Slovenija na svojih mejah približno 216 kilometrov tehničnih ovir leta 2018. To številko je za našo oddajo 24ur 10. maja 2018  potrdil tudi direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Anton Zakrajšek. V LMŠ-ju trdijo, da je na meji v temu trenutku: "115 kilometrov koncertine (bodeče žice) in 63 kilometrov panelne ograje. Skupaj torej 178 kilometrov."

Tudi v tem primeru ima bistveno več ograj od Slovenije le Madžarska, malenkost več, 23 kilometrov, pa Bolgarija.

Grošljeva izjava vseeno ne drži, saj je trdil, da: "ima Slovenija relativno malo teh ograj ter da ima bistveno več držav članic EU bistveno več teh ograj."

Potreben je tudi komentar na Grošljevo izjavo: "Danes govorimo o možnosti carinskih dajatev na trgovino med ZDA in EU."

Majcen Marušičeva pojasnjuje, "čeprav je res, da ameriški predsednik Donald Trump uporablja karto grožnje z dajatvami za blago, ki se trguje med EU in ZDA, pa ni res, da trenutno transakcije med tema dvema trgovinskima blokoma potekajo brezplačno. Uvozno-izvozne tarife so sicer nizke (po podatkih Evropske komisije povprečno 3 odstotke), med blokoma pa obstaja še vrsta necarinskih ovir. Nekatere od njih bi se urejale v okviru propadlega sporazuma TTIP (Trans-Atlantic Trade and Investment Partnership)." Grošelj je zato dobil oceno previdno.

Grošelj je prepričan: "EU mora postati akter mednarodne skupnosti," in kot je dodal: "Tukaj lahko EU, ko bo postala pravi akter s temi 80 milijardami evrov razvojne pomoči, s pravilnim fokusiranjem te pomoči v ciljne države zmanjša migracijski pritisk na svoje meje."

Akterstvo EU je pomembno, prav tako je pomembna razvojna pomoč, vendar brez sodelovanja z drugimi velikimi igralci, OZN, ter akterstva na zunanjepolitičnem in varnostnem področju ne bo šlo, pravi Lovec. Po metodologiji ODA je razvojna pomoč EU in članic skupaj za 2018 znašala le 74,4 milijarde evrov in se je v primerjavi z 2017 zmanjšala. Sredstva sicer zajemajo marsikaj in se ne nanašajo samo na države, od koder prihajajo migranti.

Majcen Marušičeva dodaja, po podatkih Evropske komisije, EU največji delež razvojne pomoči nameni Turčiji, sledi ji Indija, nato Sirija, Maroko, Irak, Afganistan, Etiopija, tudi Somalija. Migranti in begunci trenutno prihajajo v Evropo iz Turčije, bežijo pred vojno v Siriji, nestabilnostmi v Iraku, Afganistanu, Etiopiji, Somaliji ...

Ker se gre delno strinjati z Grošljem glede akterstva, po drugi strani pa navaja napačno številko, smo mu kazalec v Dejstvomeru usmerili na previdno.

Grošelj je navedel tudi: "EU naj začne skrbeti za to, da ne bo črpala talentov, potencialov, kot jih zdaj črpa recimo iz Hrvaške, Bolgarije, Romunije, da se bo tukaj lahko naredil nek mehanizem, ki bo kompenziral te premike, ne da se določen del Evrope izčrpava na tem področju."

Vprašanje migracij je kompleksno; v nekaterih primerih lahko govorimo o begu možganov, v drugih pa imajo države koristi v obliki finančnih prilivov (sredstva, ki jih pošiljajo migranti nazaj), pogosto se tudi vrnejo z znanjem in denarjem ter investirajo doma, tvorijo čezmejno nacionalno mrežo, ki ima pozitivne ekonomske učinke, zmanjšujejo brezposelnost doma, pojasnjuje Lovec. "Znotraj EU velja, da ima mobilnost v splošnem pozitivne ekonomske učinke na vse članice. Seveda pa bi bilo mogoče z nekaterimi ukrepi to optimizirati, zanimiva ideja je tudi minimalna urna postavka v vseh članicah, ki bi zmanjšala odliv, ki pa ji nove članice niso bile najbolj naklonjene." Grošljeva trditev torej ne drži.

Arbitraža

Pavlič se je med razpravo o migrantih navezal tudi na arbitražo, ker da Slovenci ne znamo izkoristiti svoje prednosti v Bruslju. "V Bruslju se ni nič spremenilo, ker so se večinoma politiki borili za lastne interese, za interese strank."

Več slovenskih poslancev je pisalo predsedniku komisije, tudi nekateri člani EPP, kot je Lojze Peterle. Spomnimo pa se težav o skupni izjavi, opozori Lovec in doda, Fajonova je poskusila znotraj S&D, ki je del koalicije v EP. "Vendar pa moramo razumeti omejeno vlogo parlamenta in to, da je hrvaška vlada del iste politične skupine, medtem ko so v Sloveniji del EPP opozicijske stranke." Pavličevo trditev smo označili za previdno, ker ne moremo reči, da ni bilo storjenega prav nič, čeprav je znano dejstvo, da je Slovenija pri lobiranju v samem evropskem dnu.

Šarčev (ne)nastop v Evropskem parlamentu

Kandidata sta imela stališče tudi o "nenastopu" predsednika vlade Marjana Šarca v Evropskem parlamentu. Pavlič je zatrdil: "Gre za nastop pred 500 milijoni prebivalcev EU, ker so seje parlamenta pokrite s kamerami in sporočilo je potem vsekakor predvajano v poročilih po vseh državah EU, zato mislim, da je to zamujena priložnost."

Nastop je pomemben, ker je Evropski parlament edino neposredno EU demokratično izvoljeno telo, premierji pa so del izvršne oblasti tudi na EU ravni. "Si predstavljate, da premier ne bi šel pred nacionalne poslance?" Lovec se ob tem malce pošali: "Glede 500 milijonov gledalcev in predvajanja pri poročilih pa sem skeptičen." Prav zato smo izjavo označili za previdno.

Grošelj pa o svojem predsedniku stranke LMŠ Šarcu: "Premier bo priložnost, ki gotovo bo na voljo, izkoristil v prihodnjem sklicu."

Nagovore premierjev so uvedli v zadnji sestavi evropskega parlamenta. Ni povsem gotovo, da bo praksa ostala tudi v prihodnje. Pri takšnih izjavah je torej treba biti previden.

Pokojnine

SAB tudi na evropskih volitvah v ospredje postavlja vprašanje pokojnin. Zato Pavlič trdi: "EU trenutno nima rešitev za starejše, vsekakor obstajajo vzvodi in mehanizmi socialne EU, kjer bi dejansko lahko določili višino minimalne pokojnine, ki bi bila enaka za celotno Evropo."

Generacijskim programom so trenutno namenjena sredstva v okviru Evropskega socialnega sklada. Na drugi strani pa je obseg pristojnosti na socialnem področju omejen. "Kakršnikoli dogovor o skupni pokojnini, tudi minimalni, bi bil zaradi razlik v razvitosti in pokojninskih sistemih zelo težak, da sploh ne govorimo o morebitnem skupnem financiranju," opozarja Lovec. Evropska komisija sicer med svojimi poročili zajema tudi področje staranja, pokojninske blagajne, tudi Sloveniji je že večkrat predlagala reformo na tem področju.

Majcen Marušičeva doda, da so pokojnine tisti del evropskih politik, ki po določilih trenutno veljavne Lizbonske pogodbe spadajo v pristojnosti držav članic, pri čemer pa lahko EU nacionalne ukrepe podpira s ciljem zagotavljanja čim boljše socialne varnosti. "Dokler se države članice ne bodo soglasno odločile podati EU več pristojnosti na tem področju, se to ne bo spremenilo." Ključni dokument na področju pokojninskega sodelovanja pa je Sklep Sveta z dne 21. junija 2018, ki je potrdil zaključke Poročila o primernosti pokojnin v letu 2018. Poleg tega na ravni EU obstaja še Poročilo o staranju na temo vzdržnosti javnih izdatkov, povezanih s staranjem ter Skupina ekspertov na visoki ravni na področju dodatnih pokojnin. Želja SAB je nerealna, zato smo jo v Dejstvomeru označili za previdno.