Gozdovi – politični fevd?

To so vprašanja, ki smo jih raziskovali v tokratni temi rubrike Dejstva. Poimenovali smo jo: Gozdovi - neizkoriščeno bogastvo?

Zakaj kraj lesa več deset tovornjakov nihče ne opazi?

Ekipa preiskovalnih novinark - Neža Steiner, Anja Gorenc in Maruša Slana, se je poglobila v področje - plen vsakršne oblasti in pretkanih tatov, prekupčevalcev, ki v izjemnem slovenskem lesu vidijo visoke zaslužke. Več kot tisoč kubičnih metrov lesa vsako leto izgine iz državnih gozdov. Zlasti mamljiv - zaradi njegove vrednosti - je gorski javor rebraš. Je redek, zaradi posebnega videza se uporablja za izdelavo glasbil, najpogosteje kitar, pa tudi za furnir za pohištvo, za armaturne plošče dragih avtomobilov in jahte. Lani so ukradli deblo gorskega javorja tik pred javno dražbo, ki jo je v decembru izvedla državna družba Slovenski državni gozdovi ( SiDG ). Drugo polovico so na dražbi prodali za skoraj 19.000 evrov.  

Tudi “švercanja” čez Karavanke, pa v Italijo, takšnega nerazžaganega lesa, še ni konec. Kaj dela policija, kaj inšpekcija, kaj vsi nadzorni organi? Imajo vzvode, so na terenu? Je bil kdo sploh obsojen?

Slovenski gozdovi - politični fevd?  

Da so gozdovi naše bogastvo, drži tudi dobesedno. Državni gozdovi so vredni okoli dve milijardi evrov, sistem imenovanj direktorjev družbe SiDG, ki upravlja s tem kapitalom, pa omogoča politično kupčkanje, kjer vodilni prihajajo iz - v tistem trenutku - vladajočih strank koalicije. Doslej SD, DeSUS in SDS, katerega član je današnji glavni direktor družbe Robert Tomazin.  

Ali je SiDG res politični fevd za izčrpavanje ali so menjave petih vodstev v zadnjih petih letih politično motivirane?  

Kje konča državni les - doma ali v tujini?

SiDG je bil ustanovljen tudi zato, da podpira in oskrbujejo domačo lesnopredelovalno industrijo. Skoraj 180 kupcev, ki kupujejo državni les prek dolgoročnih pogodb, morajo les predelati doma. Pa les res konča doma ali v tujini? Medtem domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih.

Lesnopredelovalna industrija je v prvi krizi, ki se je začela leta 2008, izgubila dobro tretjino delovnih mest, številne tovarne so se zaprle. Sredi 90-ih let pa so propadla večja slovenska lesna podjetja - Lipa, Meblo, Javor, Stol, Liko Vrhnika. Kaj pa danes, kdo je v ospredju? So to vrhunski domači mizarji, ki izvažajo tudi v tujino? Še imamo industrijo? Kakšno?

Največji zasebni lastnik je Rimokatoliška cerkev

Največji zasebni lastnik je Rimokatoliška cerkev, zlasti Nadškofija Ljubljana. Cerkveni gozdovi na območju blejskega gozdnogospodarskega območja obsegajo skoraj 20 tisoč hektarjev. Večino gozdov je tako v zasebni lasti, prevladujejo zelo majhni lastniki gozdov, jih je kar 413.000. Razdrobljenost pa problem, zato bi se zasebni lastniki morali povezati. Ob tem Rok Sedminek, lastnik nekaj manj kot 30 hektarjev gozda, državo poziva: "Če bo vlada namenila toliko denarja kot je za SiDG, smo v enem letu povezani, lahko začnemo delovati."

V prihodnjih dveh tednih boste lahko na spletni strani 24ur.com in v rubriki Dejstva, v informativnih oddajah POP TV - rubriki Inšpektor, oddaji Preverjeno in Svet na Kanalu A, spremljali poglobljene vsebine iz naših gozdov. Tudi o tem, kako ga lahko izkoristi slehernik, za hišo, pohištvo, pa odgovor na vprašanje - bo čez desetletja v naših gozdovih še rasla smreka zaradi podnebnih sprememb, ujm? Kje smo, če se primerjamo s sosedi Avstrijci, kje, ko se ozremo na Finsko?  

Spremljate nas na 24ur.com.