Ljubljanska mestna občina najbolj zadolžena, novomeška najmanj
Skoraj polovica dolga odpade na mestne občine. 12 mestnih občin je skupaj zadolženih za 530 milijonov evrov. Med njimi je najbolj zadolžena Ljubljana z 916 evri na prebivalca, kar je 405 evra več od slovenskega povprečja. Skupnega dolga ima za dobrih 249 milijonov evrov, pri tem je dolg občine 105 milijonov, dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine pa dobrih 144 milijonov evrov.
"V zadolženost na prebivalca ministrstvo za finance vključuje tudi zadolženost Javnega holdinga Ljubljana, Gospodarskega razstavišča in Javnega stanovanjskega sklada, za katera mestna občina ni dala nobenega jamstva," so sporočili iz kabineta ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki občino vodi že 16 let in se poteguje za peti mandat. Dodajajo, da zadolženost zmanjšujejo postopoma. "Če bi načrtovane investicije ustavili, bi dolg lahko v celoti odplačali v enem letu, vendar bi Ljubljančanke in Ljubljančane prikrajšali za veliko novih in prepotrebnih pridobitev. Nujno je vlagati v razvoj mesta za višjo kakovost življenja prebivalk in prebivalcev."
Takoj za Ljubljano sledi Celje z 912 evri dolga na prebivalca. Sredstva, ki jih od države dobijo prek povprečnin, ne omogočajo, "da bi finančno zagotavljali že zakonske obveznosti, kaj šele, da bi izvajali večje investicije oziroma projekte, s katerimi se izboljšuje kakovost življenja ter omogoča razvoj gospodarstva v mestu," so sporočili iz kabineta celjskega župana Bojana Šrota. Občino vodi že 24 let, letos se bo sedmič potegoval za župansko funkcijo.
Po zadolženosti za ostalimi mestnimi občinami precej zaostaja novomeška s 147 evri na prebivalca. In to navkljub zelo ambicioznemu investicijskemu ciklu, ki traja že nekaj let, sporočajo iz kabineta novomeškega župana Gregorja Macedonija. "Z gospodarnim pristopom zadolženost vztrajno znižujemo od leta 2015, vsak evro iz občinskega proračuna pa skušamo oplemeniti s proaktivnim pridobivanjem sofinancerskih virov. Poleg virov iz EU (40 milijonov evrov) in državnega proračuna smo uspeli tudi z nekaterimi inovativnimi pristopi: celovito energetsko sanacijo 35 javnih objektov smo izvedli v javnem zasebnem partnerstvu, pri čemer zasebnika plačujemo iz realiziranih prihrankov pri stroških energije."
Na prebivalca najbolj zadolžene občine Gornji Petrovci, Kostel in Dobropolje
Občina Gornji Petrovci ima že kakšnih deset let najvišji dolg na prebivalca. Na vsakega občana je zadolžena za 2.801 evra. Občina ima zaradi najemanja neugodnih posojil od leta 2009 blokiran račun. Dolg na prebivalca se je glede na leto 2020 zvišal za slabih 800 evrov. Vzrok za povečanje skupnega dolga občine na prebivalca je odseljevanje prebivalcev, ugotavlja finančno ministrstvo. Župan občine je zadnjih 28 let Franc Šlihthuber, za mesto župana se poteguje tudi na letošnjih volitvah.
Za primerjavo: vsak prebivalec Slovenije je zadolžen za 511 evrov. 61 občin pa je zadolženih nadpovprečno. V zadolženost so všteti dolgovi občin in javnih zavodov v občini.
Občini Gornji Petrovci na stopničkah sledita Kostel in Dobrepolje. Razlog zadolženosti občine Dobrepolje so bile naložbe, ki so bile večje od zmožnosti proračuna, pravi tamkajšnji župan Igor Ahačevčič. "V našem primeru sta dolgoročno zadolžitev sprožili gradnji vrtca in športne dvorane. Načeloma zadolžitev ni problematična, kadar gre za naložbe, ki spodbujajo razvoj občine."
Po mnenju župana Ivana Črnkoviča je proračun občine Kostel glede na specifične potrebe prenizek. "Vzdržujemo 50 kilometrov občinskih cest, imamo tudi izredno drago zimsko pluženje in posipanje proti ledu, zelo razmetane in oddaljene vasi z malim številom prebivalcev, ki vsak potrebuje vodovod. Država ima enotni sistem financiranja občin, kar je totalno narobe, saj npr. primorske občine ne potrebujejo pluženja, a imajo enake prihodke kot mi." Po prepričanju Črnkoviča dolg na prebivalca sicer ni najbolj merodajen podatek, ker ima občina zelo malo prebivalcev. Z 637 občani sodi na peto mesto med občinami z najmanj prebivalci. Zaveda se, da je zadolženost občine visoka, vendar je dolg vzdržen, servisira ga lahko v celoti na dolgi rok. Nazadnje so se zadolžili za sanacijo strehe zaradi žledoloma in nove čistilne naprave za preprečevanje ekološke nesreče.
'Težki okostnjaki prejšnjega župana'
Na robu stopničk najbolj zadolženih slovenskih občin sta Šentrupert in Solčava. Vzrok za to so po besedah šentrupertskega župana Andreja Martina Kostelca "težki okostnjaki, ki jih je zapustil prejšnji župan". V štirih letih je občina zmanjšala dolg na prebivalca na slabo tretjino in trend kaže na redno upadanje dolga, še dodaja župan. Najstarejša obveznost izhaja iz leta 2011, ko se je podpisala pogodba za najemni leasing za javni občinski vrtec, občina dolguje še okoli 600 tisoč evrov. Največja obveznost občine je varščina iz pogodbe iz leta 2017 za projekt medgeneracijskega centra, od katere je družba Polfin odstopila po enem mesecu. Zadeva je bila na sodiščih do septembra letos, ko je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sodbo, da mora občina vrniti 815.080 evrov z zakonskimi zamudnimi obresti. "Prvi dve leti v tem mandatu (2019 in 2020) smo imeli velike težave z odplačevanjem obveznosti, ker je bilo za milijon evrov zapadlih obveznosti. Vseskozi so grozili z izvršbami. Od leta 2021 redno odplačujemo stare obveznosti in tudi vse obveznosti iz tekočega poslovanja," pojasnjuje Kostelec.
Solčava je med najbolj zadolženimi na prebivalca zaradi izjemnega investicijskega vlaganja, pravi županja Katarina Prelesnik. "Smo prvak med slovenskimi občinami z najvišjo vrednostjo naložb na prebivalca, v višini 1649,82 evrov na prebivalca. Slovensko povprečje je 332,94 evrov na prebivalca. V letošnjem letu smo pričeli gradnjo telovadnice, in če bo gradnja potekala brez večjih težav, bodo naši osnovnošolci samo še eno šolsko leto brez telovadnice." Občina Solčava je bila v letu 2022 prejemnica Zlatega certifikata ISSO in tudi regijska zmagovalka za razvojno najbolj prodorno občino od Koroške do Posavja.
Kaj pa v nekaterih drugih občinah? V Šentjerneju so se zadolžili za izgradnjo kulturnega centra, vrtca, prizidka osnovne šole, lastne udeležbe pri projektih, sofinanciranih iz kohezijskih skladov ... V Litiji imajo dolgove zaradi Medgeneracijskega središča Šmelc, ki ga je občina zgradila v letih 2012-2014, pravi župan Franci Rokavec. Del središča je dom za starejše. "Država namreč vrsto let ni gradila domov za starejše, zato je bila občina primorana projekt financirati iz lastnih proračunskih sredstev. Vsako leto skrbno zmanjšujemo svojo zadolžitev – na letni ravni za okoli 600 tisoč evrov."
Od leta 2018 dolg občin raste
Skupni dolg občin od leta 2018 naprej vseskozi raste. Lani je prvič znašal več kot milijardo evrov. V primerjavi z letom 2020 je višji za dobrih 75 milijonov evrov. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju zadolžen za 511 evrov.
Občine se lahko zadolžijo pri državnem proračunu, domačih bankah ali hranilnicah. Za projekte, sofinancirane iz proračuna EU, se lahko zadolžijo največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Zadolževanje občin je omejeno, to določa zakon, ki ureja financiranje občin.
Brez dolga le 12 od 212 občin
Brez dolga je le 12 od 212 občin, med njimi pa ni nobene mestne občine. Nezadolženost je stvar odločitve župana in občinskega sveta, na kakšen način se bodo izvajale investicije, pravi župan Trzina Peter Ložar. "Osebno menim, da je temelj temu postavljen že ob samem nastanku Občine Trzin, ko je prejšnji župan Peršak predlagal trajnostni razvoj brez zadolževanja. Tudi sam smatram, da je zadolževanje upravičeno prvenstveno ob nepredvidenih ali nujnih situacijah." Sicer pravi, da se je v zadnjih letih zadolževanje na nek način splačalo, vendar zadolženost blokira razvojne možnosti občine, da se hitro odloča med projekti, odvisno od tega, kateri je finančno bolj učinkovit. Župan občine Rače-Fram Branko Ledinek pravi, da zadolževanje občine zaenkrat ni bilo potrebno.
Občina Preddvor je bila zelo zadolžena do leta 2019, ko so prejeli izreden davčni priliv. "Krediti v skupni vrednosti približno dva milijona evrov so se nemudoma poplačali zaradi stanja na monetarnem trgu (depoziti so imeli negativne obresti, ker smo bili takrat še komitent komercialne banke)," pravi župan Rok Roblek. Sicer pričakuje zadolževanje v prihodnje zaradi podražitev v vseh sektorjih, predvsem v gradbeništvu. "Občine smo namreč dolžne izpeljati projekte, za katere smo prejeli sofinancerske odločbe iz različnih skladov, ki pa ne upoštevajo realne cene (zamik med fazo projektiranja in prijavami na projekt ter podražitvami). Hkrati pa je problem, da prihodki občin s strani države ne upoštevajo rasti stroškov (energetika, storitve, vrtci, šole ...)."
Župan občine Gorje Peter Torkar je jasen: "Občina je bila zelo uspešna v črpanju evropskih in državnih sredstev. Občina je nezadolžena, ker so župan in občinska uprava občine Gorje dobri gospodarji." Enako sporočajo iz občine Markovci. "Naša občina se nahaja med občinami, ki niso zadolžene, iz razloga dosedanjega dobro premišljenega načrtovanja in investiranja."
Občina Starše je bila še lani nezadolžena, letos pa je zadolžena za 2,7 milijona evrov, pravi župan Stanislav Greifoner. Zadolžili so se za gradnjo osnovne šole.
Po besedah župana Jožeta Dolesa iz občine Bloke so v svoje roke prevzeli vzdrževanje in upravljanje vse občinske infrastrukture, ki jo izvaja režijski obrat občine Bloke. "Upravljanje občinske infrastrukture je na ta način učinkovito, kvalitetno in cenejše. Od takega upravljanja imajo koristi tudi naši občani, saj so deležni cenovno ugodnih komunalnih storitev." Trdi, da na visokem nivoju obvladujejo tudi izvedbo investicijskih projektov.
In v občini Cerklje na Gorenjskem? Tamkajšnji župan Franc Čebulj pravi, da ravnajo gospodarno, varčno, vsak izdatek skrbno pretehtajo. Po višini pridobljenih nepovratnih sredstev so med najboljšimi občinami na Gorenjskem. "Pogosto začetek izvedbe projekta zamaknemo, dokler ni možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz skladov EU in/ali državnega proračuna." Poleg tega števila javnih uslužbencev že nekaj let niso povečali.
KOMENTARJI (138)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.