Spletna prevara: '24.000 evrov je v momentu izginilo'

V past se je ulovila 70-letna visoko izobražena upokojenka iz Ljubljane, ki želi ostati anonimna. Zasledila je oglas za avtomatsko trgovanje na borzi. Začela je z 250 evri. "Ko so me poklicali, so bili zelo prepričljivi. Pokazali so mi moj račun, pošiljali so mi analize, obljubili so mi, da bom zaslužila. Kasneje sem vložila še 1000 evrov in tako dalje. Nato je celotna platforma ugasnila za tri dni. Ves denar, 24.000 evrov, je v momentu izginil. Svet se mi je podrl. Izplačali so mi vsega skupaj 1000 evrov." Po nakazilu denarja so jo klicali iz banke, da je bilo to podjetje že vpleteno v spletne prevare. 

Goljufija traja že pol leta. "Včasih so me klicali tudi večkrat dnevno. Večinoma sem govorila z dvema Hrvatoma. Ko sem jim sporočila, da želim zapreti račun, so obrnili ploščo. Postali so nesramni, celo drli so se name. Ko sem rekla, da nimam več denarja, so me prepričevali, da sem v pokoju, da imam pokojnino ali nepremičnino, ki bi jo lahko prodala. Popolnoma brez moči sem, nič ne morem narediti." Ne dovolijo ji, da bi zaprla račun. "Pravijo, da moram še šest tednov počakati." 

Ko je izgubila vse, jo je nekdo poklical z druge številke, da ima na nekem borznem računu pozabljenih 18.000 evrov. "Klicatelj je govoril slovaško, rekel mi je, da sem verjetno že pozabila, da sem naložila 150 evrov na račun za avtomatsko trgovanje. Pokazali so mi spletni račun z mojim imenom. Rekli so mi, da mi bodo nakazali denar. Dala sem jim svoje podatke, vendar so s prevaro prišlo do mojega računalnika in tako dostopili do mojega Kraken računa. Padla sem na finto, pobrali so mi 3000 evrov in sem takoj prijavila policiji."

Začne se z elektronskim sporočilom ali klicem

Goljufije na področju kriptovalut so zelo v porastu, ljudje izgubijo tudi 100.000 evrov prihrankov. Začne se z elektronskim sporočilom, SMS-sporočilom ali klicem. Obljubljajo bajne zaslužke, če investirajo. Po besedah finančne svetovalke Ane Vezovišek običajno začnejo z manjšimi vložki, nekaj tisoč evrov. "Kreirajo ti račun, vidiš dostop do nekega portfelja, vidiš navidezni denar. Potem ti za pokušino rečejo, tukaj imate izplačilo 200 evrov. In enkrat ta portfelj pade dol in rečejo joj, če želimo priti nazaj na to številko, moramo znatno več nakazati denarja, stranke to seveda potem naredijo. Gre za scam račune, mi do teh sredstev nikoli ne pridemo več." 

Da domišljija prevarantov ne pozna meja, pravi finančni svetovalec Aljoša Zelnik, so vedno več korakov pred nami. "Nekateri imajo velike dobičke, tudi 100 tisoč evrov in si želijo denar izplačati. Takrat od njih zahtevajo, da plačajo davke, da bodo sprostili transakcijo. Nakažejo okoli 20 tisoč evrov. Ko ugotovijo, da denarja ni, jih najdejo še tretji prevaranti, ki jim omogočajo reševanje tega denarja in zahtevajo za svoje stroške dva do pet tisoč evrov." Tako trikrat izgubijo denar. 

V povprečju 15 tisoč evrov na žrtev

Število spletnih goljufij narašča. Jih je kar 3,5-krat več kot pred petimi leti, štirikrat več je ukradenega denarja. Lani rekordnih 30,4 milijona evrov. Policija je dobila 2001 prijavo, v povprečju je bila tako vsaka žrtev ogoljufana za 15 tisoč evrov. 

Največ prijav na Policijo je zaradi nikoli dostavljenih artiklov – 886, največ denarja pa so ukradli pri investicijskih vlaganjih – več kot 19 milijonov. 

Roparjem ni treba v banko, mi smo zdaj ta banka

Po oceni Tadeja Hrena z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT so se v zadnjem času napadi spremenili, saj dobimo neposredno na telefon SMS-sporočilo. Na to lažje nasedemo, ker se nam zdijo bolj verodostojna kot elektronska sporočila. "Čedalje več ljudi ima spletno banko na telefonih, če damo napadalcem dostop do tega, ni več kot včasih, ko so morali roparji v banko, zdaj smo mi tista banka." 

Največji poskus prevare, ki so ga obravnavali na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost, je bila kripto investicijska v višini 369.500 evrov. Ta je bila sicer na banki ustavljena. 

Ukradejo tudi 100 tisoč evrov

Namesto izplačila nam spraznijo račune. "Več kot 10 tisoč izgubljajo ljudje na ta račun, ali tudi do 100.000 evrov in več." Finančni svetovalec Aljoša Zelnik pravi, da je za nekatere šola zelo, zelo draga. Da je na žalost najboljše, kar lahko naredijo, da se s tem čim prej sprijaznijo. "Tudi prek 100 tisoč izgubijo, največ vem za pol milijona." V 10 letih, pravi Aljoša Zelnik, ni nihče dobil nazaj ukradenega denarja. Veliko ljudem je sram to priznati, zato niti ne prijavijo Policiji. 

Ljudje niti ne vedo, da so jih ogoljufali. "Vsem, ki so se obrnili name, sem dejansko jaz povedal, da so izgubili denar. Povedo, da so investirali tja, imajo potrdila, a težavo pri dostopu do sredstev. Šele potem ugotovijo, da so izgubili denar, da ga ne bodo dobili nazaj in da so stroški pridobivanja tega denarja nazaj previsoki, da bi se institucije, ki so za to odgovorne, sploh za to odločile." 

Prevare pri posojilih

Ko izgubijo vse, se še zadolžijo, opozarja Vezovišek. "Stranka je najela kredit, ker je bila pahnjena v tak pritisk. Verjela je, da bo s tem nakazilom dobila potem ta denar nazaj."

Ljudje nasedejo lažnim spletnim posojilom, kjer jih prevaranti privabijo s cenejšimi stroški pridobivanja posojila, z nižjo obrestno mero. "A večinoma so prevedene spletne strani, z zelo pomanjkljivimi podatki, nimajo licence, ali so izmišljene." 

Kot da bi dali ključe svoje hiše

Aljoša Zelnik spletne prevare pojasni na primeru hiše, kjer imamo zlato, gotovino, slike in ostalo premoženje. "Do vas pride tujec, pozvoni vam na vrata in vam reče, v naslednjih mesecih bo neko podjetje vstopilo na borzo, za vas imamo delnice, vam jih damo po polovični ceni. Od vas pa zahteva, da mu brezplačno za dve uri posodite ključ od hiše. V tem času gre do ključavničarja, da naredi kopijo. Samo še spremlja, kdaj ste doma, kdaj je najboljši čas za vstop v hišo in pobere vse, kar je vrednega." 

Tako nam poberejo ključe na spletu. "V enem primeru so dobili mail, da se dela nadgradnja na borzi, da morajo klikniti na gumb, da se strinjajo, da bo borza dve uri nedosegljiva, tam so jim skenirali dvofaktorsko preverjanje, ker so se morali logirati. Imeli so poln dostop do njihovih računov in pobrali so jim ves denar."

Prevarantom smo zaupali vse svoje podatke, kopije osebnih dokumentov za podpisovanje denimo kreditnih pogodb. Po besedah Zelnika te podatke potem naprej prodajajo. "Kupujejo orožje na črnem trgu. Tudi takšen primer poznam in je potem Interpol potrkal na vrata, ker so sledili transakcijam."

Pod pretvezo nujnosti

Dobimo elektronsko sporočilo ali SMS od banke, Fursa, pošte, da moramo zelo nujno reagirati, sicer nam bodo denimo zaprli bančni račun, ne bomo dobili paketa, Furs ne bo vrnil dela dohodnine. "Banka ne bo zahtevala od vas bančnih podatkov, Furs ne bo zahteval davčne številke. Najprej stopimo v kontakt s kvazi pošiljateljem, preverimo pri banki, ali jo je res poslal bančni uslužbenec," opozarja direktorica Združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo. In doda, da ne smemo nikomur posredovati svojih podatkov, ne osebnih, ne bančnih, ne elektronskih. Kot smo bili nekoč navajeni paziti, kje imamo denarnico, ko je bila polna bankovcev, tako moramo pazit na naše podatke, gesla, kode, vstope. 

Ponudbe preko oglasov

Premamijo nas tudi prek oglasov, opozarja Hren. "Slovenec je pustil službo in zdaj služi 100 evrov vsak teden. Če je nekaj preveč lepo, da bi bilo res, potem žal ni res." Napadalci imajo pripravljene scenarije za čisto vsakega. "So dobri psihologi, vedo, kaj morajo narediti, da bomo nasedli."