Fiziko poučuje inženirka iz Bosne, tehniko učitelj športne vzgoje, matematiko ponekod nihče

Na osnovni šoli Vavta vas so ostali brez učitelja matematike, računalništva, razrednega pouka ter športne vzgoje. Kot pravi ravnateljica Sabina Erjavec, "ne morejo vsakega pobrati s ceste". "Ni vsakdo za poučevanje. Se bo dolgoročno kakovost šolstva bistveno zmanjšala. Vemo, kaj to posledično pomeni za pridobivanje poklicev, za gospodarstvo in vse ostale dejavnosti, ki so sestavni del družbe." Na šoli imajo 403 učence v 18 oddelkih in 89 zaposlenih. V septembru se na razpis za razredni pouk za nedoločen čas ni prijavil nihče. 

Septembra so imeli več kot 400 ur nadomeščanj. "Učitelju za fiziko in tehniko smo dodelili poučevanje enega razreda matematike v osmem razredu." Nekaj let nazaj so imeli pet učiteljev matematike, zdaj imajo samo enega. Že nekaj časa učiteljica razrednega pouka Bogdana Hočevar in pomočnica ravnateljice poučuje matematiko v šestem in sedmem razredu. Dopoldne poučuje, popoldne pa organizira pouk. "Ker nisem učiteljica matematike, mi vzame več časa za pripravo, za popravljanje. K sreči imam kolega matematika, ki mi pomaga." Ne spomni se, kdaj je nazadnje delala samo osem ur. Na pouk se pripravlja doma, ker v šoli nima časa. Računalniške predmete pa poučuje računalničar, ki po izobrazbi ni učitelj računalniških predmetov. 

Samo dve šoli na Notranjskem nimata težav

Ravnateljica OŠ Rakek Anita Knez je zadnji dve leti kadrovala tudi po 12 učiteljev. Izmed 17 osnovnih šol na Notranjskem samo dve nimata težav s kadrom, pojasnjuje kot vodja aktiva notranjskih ravnateljev. "Če smo ravnatelji leta 2011, 2012 imeli na razpisih po 30, 50, celo 70 vlog, sedaj sta to ena ali dve, če sploh." Šolo vodi 15 let. 

Javnosti sporoča, da se lahko zgodi, da kmalu ne bo več nihče poučeval. "Daš razpis, se nihče ne javi. Učitelji odhajajo v gospodarstvo, v tujino, nekdo raje dela prek s. p.-ja, pa še malo dopoldne v trgovini, ker več zasluži. Bomo otroke odpeljali na svoje domove in jih poučevali? Nekdo bo moral prevzeti odgovornost za to stanje." Knezova s prstom kaže na ministrstvo za izobraževanje in sindikat. 

Učitelj športne vzgoje uči tehniko

Na osnovni šoli Otočec učitelja tehnike nadomešča učitelj športne vzgoje, fiziko pa inženirka iz Bosne, ki živi v Sloveniji. Po besedah ravnatelja Mateja Šiška jih je lani rešila učiteljica Arnela. "Od začetka je bilo malo težav z jezikom, to se počasi ureja. Ni ustrezna, bomo prisiljeni v naslednjih letih iskati kader. Smo pa hvaležni, da sploh imamo nekoga, ki je strokovnjak, da nam pomaga." 

Težavo so imeli tudi pri učitelju glasbe, zdaj jo poučuje Sandra Baškovič, študentka na akademiji za glasbo.

'Nikoli nisem mislila, da mi ne bomo dobili dela'

Letošnje šolsko leto je šokiralo direktorico ljubljanskega šolskega centra Nives Počkar. Največ težav imajo z učitelji matematike in strojništva. "Nikoli nisem mislila, da mi ne bomo dobili dela, ampak to, kar je letos, je pa nezaslišano." Center združuje pet šol, 240 zaposlenih in 2000 študentov, učencev in dijakov. Pomagajo si s študenti, imajo jih osem. Delajo si bazo kadra za naprej. "To je pameten pristop, če hočeš vzgojiti kader." Prednost dajejo študentom, ki so že poučevali. Če ne znajo slovenskega jezika, ni možnosti, da kandidati stopijo v njihov sistem. 

Grozljiva je slika, tako ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko, ko manjka na dan tudi po sedem ali več učiteljev. "Obremenitve učiteljev, ki delajo, so zdaleč prenormirane in se bojimo, kdaj bodo tudi ti izostali. Posegamo tudi na področje, da združujemo po dva oddelka, da sploh lahko izvedemo pouk za vse učence. Študentov trenutno ni mogoče dobiti za matematiko, fiziko, svetovalno delo in še kakšen profil, pomeni, da smo v veliki krizi. Izpostavljam še najpomembnejše dejstvo, da nam bosta znanje in kakovost znanja še bolj padli in to zdaj, ko vemo, da imamo težave na vseh področjih pismenosti."

Na novomeškem šolskem centru imajo od 310 strokovnih delavcev štiri učitelje, ki nimajo ustrezne izobrazbe za predmete, ki jih poučujejo. Med temi področji sta npr. kemija in matematika. Po besedah ravnateljice Aleksandre Valančič z OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice je kadrovska stiska za otroke s posebnimi potrebami velika. Primanjkuje strokovnega kadra: specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, psihologov, logopedov in socialnih pedagogov.

V povprečju lani 2599 evrov

Po mnenju Nives Počkar moramo dvigniti plače učiteljem, predvsem začetnikom. Drugi ukrep pa, da je pozitivno sporočilo javnosti o poklicu učitelja, ker zdaj poslušamo samo negativne. "Učiteljev poklic je lep, sicer zahteven. Mora biti pa ustrezno plačan. Pri nas pa je še vedno ogromna razlika med javnimi uslužbenci, ki delajo v zdravstvu ali v šolstvu."

Plača učitelja na začetku kariere znaša 1669 evrov bruto. Ministrstvo napoveduje, če bodo pogajanja uspešna, se bo plača postopoma do 1. januarja 2028 dvignila za štiri razrede. Tako bi po trenutni plačni lestvici učitelj začetnik prejel dobrih 283 evrov bruto več. Predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji so lani v povprečju zaslužili 2599 evrov bruto, letos do julija pa 2697 evrov. 

Neučinkoviti ukrepi ministrstva?

Ravnatelji opozarjajo, da so dosedanji ukrepi ministrstva neučinkoviti. "To niso ukrepi, ki jih šole potrebujemo tukaj in zdaj," meni ravnateljica OŠ Vavta vas. Kaj napoveduje novi minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj? Logaj izpostavlja ukrepe, ki jih je ministrstvo že sprejelo: možnost zaposlitve za nedoločen čas in triletno obdobje, da se dokvalificirajo. Drugi ukrep je štipendiranje za pedagoški poklic. Kvoto razpisanih štipendij so povečali. 

Razume ravnatelje, a pravi, da na področju zagotavljanja kadrov ni čarobne palice. "Eden od dobrih ukrepov, za katerega si lahko obetamo, da se bo prijel in bo veljal po novem letu, je odprava anomalije v plačnem sistemu za učitelje začetnike, da bodo na začetku karierne poti bolje stimulirani kot sedaj." Tokrat se je na razpis za štipendijo prijavilo 300 kandidatov, nazadnje pa 46, kar po Logajevo kaže, da ukrepi delujejo. Načrtujejo sodelovanje s šolami, da bi študente že med študijem vključevali v šole, da spoznajo utrip dela učitelja. 

Priznava, da ga trenutno stanje skrbi. Meni, da je v bodoče treba razmišljati tudi o usposobljenosti učiteljev za bolj interdisciplinarni pristop. Teče tudi prenova pedagoških študijskih programov. 

Vpis na drugo stopnjo upada zadnjih pet let

Število vpisov na pedagoške programe druge stopnje upada zadnjih pet let. Če se je v šolskem letu 2020/2021 vpisalo dobrih 2600 ljudi, se jih je v letošnjem dobrih 600 študentov manj.

Po izkušnjah s terena in pogovorih z ravnatelji osnovnih in srednjih šol kaže, da se interes za poučevanje pri mladih zmanjšuje, pravi dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar. "Ravnatelji nas pogosto kontaktirajo, da med absolventi na pedagoški smeri poiščemo primerne kandidatke ali kandidate, ki bi lahko pri njih učili. Gre za širši družbeni problem, ki ni prisoten le pri nas, povezan pa je z ugledom učiteljskega poklica in močjo oziroma pomanjkanjem moči učiteljev ter odklonilnim odnosom družbe do znanja." To pa ne velja za študij: večjega upada vpisa na pedagoške študijske programe ni zaznati, se pa ti diplomanti praviloma raje zaposlujejo na drugih delovnih mestih.

Pod povprečjem OECD

Koliko javnih sredstev država nameni izobraževalnim institucijam, je pomemben kazalnik, kako pomembno je zanjo izobraževanje. Slovenija je leta 2021 namenila za izobraževanje 9,1 odstotka javnih sredstev iz proračuna (vključno z raziskovalno in razvojno dejavnostjo). Na ravni OECD pa so države namenile v povprečju 10 odstotkov. 

Financiranje izobraževanja iz javnih proračunskih sredstev je v Sloveniji manj stabilno, kot to velja za države OECD.