Najmanj – če izpustimo ničle v občinah Ankaran, Log - Dragomer, Velike Lašče, Vransko, kjer o evropskih projektih očitno še vedno ne poročajo finančnemu ministrstvu, na kar smo opozorili že jeseni – so od leta 2007 v absolutnih zneskih najmanj denarja počrpali v Nazarjah, občini Dobova - Polhov Gradec in Gornji Petrovci.
Najbolje so se odrezali Ljubljana, ki kot največja občina z naskokom vodi po znesku, ki ga vsako leto nabere v Bruslju, sledita ji Kranj in Koper:
Kako pa je videti slika o črpanju evropskih sredstev na prebivalca? Tu so bili najprepričljivejši v občini Grad, z več kot polovico manjšim zneskom ji sledita Kostel in Velika Polana:
Najslabše, z nekaj desetaki na prebivalca, so se odrezale občine Dobova - Polhov Gradec, Ig in Nazarje.
Za primerjavo: vseh 212 občin v državi je od leta 2007 iz Bruslja dobilo več kot milijardo evrov in pol (natančneje: 1.670.315.939 €). Če to delimo s številom prebivalcev na dan 1. 1. 2018 (2.058.734, podatki ministrstva za finance), so občine v povprečju načrpale 811,33 evra na vsakega.
Slovenija ima do leta 2020 samo v kohezijskem svežnju na voljo več kot tri milijarde, slabi dve leti pred iztekom je počrpala le petino zneska. Birokracija, nenehne menjave pristojnih Službe za kohezijo in regionalni razvoj ali premalo usposobljenih kadrov na občinah? Nosilcem strank na majskih volitvah, ki so se po marčni raziskavi Mediane uvrstili med prvih osem, smo zastavili vprašanje: "Slovenija je na repu med članicami po črpanju evropskega denarja, bi lahko počrpala več? Kako?"
KOMENTARJI (125)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.