Evroposlanski veterani, povratnica in novinci v nizkem startu

Prvi polet na ustanovno srečanje v Starsbourg

Ustanovno srečanje novo (vnovič) izvoljenih 751 evropskih poslancev, od tega 8 iz Slovenije (Milan Zver, Romana Tomc, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Milan Brglez, Irena Joveva, Klemen Grošelj in Ljudmila Novak), bo 2. julija v Strasbourgu. Izvolili bodo predsednika, 14 podpredsednikov in pet kvestorjev, ki sestavljajo predsedstvo Parlamenta, to pa je odgovorno za delovanje ustanove. Vsak član predsedstva ima zadolžitve, od komunikacije preko upravljanja z infrastrukturo do odnosov z državami članicami EU. Podpredsedniki vodijo zasedanja, če predsednika v dvorani ni. Mandat traja dve leti in pol in je obnovljiv.

Pet kvestorjev je odgovornih za administrativne in finančne zadeve, ki neposredno zadevajo poslance.

Poslanci bodo hkrati na ustanovni seji določili število in sestavo stalnih parlamentarnih odborov. V preteklem mandatu je bilo 22 stalnih odborov, pet posebnih odborov in dva preiskovalna odbora. Poslanci si načelno lahko izberejo, v katerem odboru bodo delovali, ima pa pri tem precejšnjo vlogo moč politične skupine, zlasti ko se izbira predsednik odbora, poleg tega pa so nekateri odbori bolj prestižni od drugih, denimo v odboru za zunanjo politiko ne more biti član vsakdo, mora prihajati iz močne politične skupine, imeti ugled, izkušnje.

Novoizvoljeni evropski poslanci so že začeli pogajanja za oblikovanje političnih skupin. Potrebnih je najmanj 25 poslancev, prihajati morajo iz vsaj četrtine držav članic, torej sedmih, oblikovati pa jih morajo do 24. junija. Nekateri poslanci ne pripadajo nobeni skupini, torej so samostojni poslanci. V preteklem mandatu je delovalo osem političnih skupin.

Boj za komisarski stol

Ena prvih nalog poslancev bo izvolitev predsednika Evropske komisije in evropskih komisarjev.

V vsaki državi članici pa se že bije boj za dobro plačano komisarsko mesto. Komisar namreč mesečno prejme več kot 20 tisoč evrov bruto. Za zdaj se javno govori vsaj o štirih kandidatih (Tanja Fajon, Anže Logar, Karl Erjavec, Miro Cerar), ki si želijo naslediti dvakratnega komisarja Janeza Potočnika in Violeto Bulc. Mimogrede, Bulčeva se je kot komisarska za promet odrezala slabo, pristala je v zadnji četrtini vseh komisarjev.

Zdaj morajo voditelji evropskih držav predlagati kandidata za novega predsednika Komisije. Evropski parlament bo o novem predsedniku Komisije glasoval julija, potrditi ga mora z absolutno večino, torej polovica poslancev plus eden, to je 376. Če kandidat ne prejme zahtevane večine, morajo države članice v enem mesecu predlagati drugega kandidata.

Parlament je pri volitvah leta 2014 uvedel sistem vodilnih kandidatov. Vsaka evropska politična stranka je imenovala svojega kandidata za predsednika Komisije, stranka, ki je na volitvah postala največja, pa je lahko predlagala parlamentarnega kandidata za imenovanje za predsednika Komisije. Evropska ljudska stranka je izvolila Manfreda Webra, Stranka evropskih socialistov je imenovala Fransa Timmermansa, Zavezništvo evropskih konservativcev in reformistov je določilo Jana Zahradila, Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo ima Margarete Vestager, Ska Keller in Bas Eickhout sta vodilna kandidata Evropske zelene stranke, Evropska svobodna zveza je določila Oriola Junquerasa, za vodilna kandidata Evropske levice sta bila izvoljena Nico Cué in Violeta Tomič.

Nato pa države predlagajo svoje kandidate za evropske komisarje, ki morajo skozi strog parlamentarni izbirni postopek. Svet v sodelovanju z novoizvoljenim predsednikom Komisije sprejme seznam kandidatov za komisarje, od katerih vsak prihaja iz ene države članice. Najprej bodo zaslišani na pristojnih parlamentarnih odborih. Odbori bodo na podlagi zaslišanja podali svoje mnenje o primernosti kandidatov, kandidata lahko tudi zavrnejo.

Celotno ekipo nove Evropske komisije, torej z njenim predsednikom, visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko, mora z enim samim glasovanjem potrditi Evropski parlament. Novo Komisijo bi morali dobiti do prvega novembra.