Eden najbolj odmevnih in najdlje trajajočih primerov zlorabe evropskega denarja, ki ga sicer pred sodišče ni spravila država, ampak kar sodelujoči v projektu, je bila obnova dvorca Betnava: leta 2008 naj bi z 1,7 milijona evropskih sredstev začeli obnovo, vendar gradbenih del niso opravili, denar pa je poniknil v Vegradu Hilde Tovšak. Ta je bila skupaj s četverico vpletenih obsojena na zaporno kazen, nekdanjega glavnega ekonoma mariborske nadškofije, ki je denar pozneje sicer vrnila, Mirko Krašovec pa je bil, potem ko so ga dvakrat obsodili na zapor, lansko jesen oproščen. Vendar sodba še ni pravnomočna. Nepravilnosti so policisti začeli preiskovati leta 2011.
Upravičenost porabe evropskega denarja sicer preverja tudi Urad za nadzor proračuna (UNP) pri finančnem ministrstvu. V reviziji črpanja evropskih sredstev med leti 2007 in 2013 so našli 187 kršiteljev, skupna vrednost njihovih projektov je bila 32 milijonov evrov. Med njimi je največji, težak skoraj 13 milijonov, projekt Razvojnega center Simit, sledi Seaway bratov Jakopin zaradi nepravilnosti pri gradnji razvojnega centra v Puconcih, 10 milijonov, pa Razvojni center informacijsko - komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec z 2,7 milijona, pri vrhu seznama z dvema milijonoma in pol se je znašla tudi Občina Sežana, ki za gradnjo internetnega omrežja ni izvedla javnega razpisa.
Finančno ministrstvo denar iz kršitev izterja od pristojnih resorjev, največ jih seveda sodi pod Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, na seznamu so tudi Ministrstvo za infrastrukturo, javno upravo ter delo, družino in socialne zadeve. Od 17 primerov v skupni vrednosti 3,6 milijona, ki sodijo pod Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je devet postopkov na sodišču, v šestih primerih so kršitelji denar vrnili, ali pa dolg odplačujejo, v dveh je ministrstvo tožbo izgubilo.
Z ministrstva za infrastrukturo, ki ima na seznamu štiri terjatve, so sporočili, da je primer zaključen le pri Zavodu za izgradnjo socialnega centra Vrtojba. UNP je zahteval dobrih 68 tisočakov, ker pa je Zavod pristal v stečaju, je ministrstvo iz stečajne mase iztržilo le 3.601,21 evra. Preostale tri terjatve so še v fazi sodnih oziroma upravnih postopkov.
Dolgi postopki: šest let od suma do obsodbe
Ne le nepravilnosti, v sedmih primerih so revizorji UNP našli tudi znake kaznivega dejanja goljufije.
Zaradi suma skoraj trimilijonske goljufije so konec leta 2011 prijavili postojnskega podjetnika Edvarda Progarja, lastnika podjetja Epic Commerce. Progar je bil pravnomočno obsojen na dve leti in osem mesecev zapora komaj šest let pozneje, konec leta 2017. Prijavil je inovativni projekt za multifunkcijski opažni podporni sistem, pri katerem se je izkazalo, da je bila edina inovativna stvar iznajdljivost Progarja. Uradnikom je v resnici prodal idejo za izdelke, ki so bili že nekaj let na trgu.
Razvojni center za pridobivanje energentov iz komunalnih odpadkov RC PREKO so zaradi suma goljufije prijavili decembra 2015, zadeva je še danes v fazi predkazenskega postopka, saj policija v tej zadevi še zbira vsa porebna obvestila in podatke, so sporočili z murskosoboškega tožilstva. Gre za očitno izjemno zapleten primer. Podjetje RC PREKO, Razvojni center za pridobivanje energentov iz komunalnih odpadkov iz Radencev, je pri črnogorskem in srbskem podjetju naročilo študiji, za kateri so v UNP ugotovili, da sta sestavljeni iz večinoma ali pa popolnoma iz dokumentov, ki so prosto dostopni na spletu. Skupaj z nepravilnostmi pri izplačilu plač naj bi evropski in državni proračun oškodovali za 60.000 evrov.
Podjetje Alu Liv iz Podnarta so prijavili, ker naj sploh ne bi kupil opreme v vrednosti skoraj pol milijona evrov. Po ugotovitvah UNP je povračilo sredstev za nakup te opreme že leto prej uveljavljalo neko drugo podjetje. UNP je prijavo podal leta 2011, aprila 2014 je bila zadeva v sodni preiskavi na okrožnem sodišču v Kranju. Od dveh uvedenih postopkov proti lastniku poteka le še en pred Okrajnim sodiščem, v drugem je tožilstvo od pregona odstopilo, so sporočili s kranjskega Okrožnega sodišča.
Podjetje Golf projekti je UNP prijavil decembra 2012. Za izgradnjo igrišča za golf v Smledniku so pridobili dober milijon javnih sredstev. A po ugotovitvah UNP podjetje igrišča sploh ni zgradilo. Obtožnico so vložili januarja 2017, podatka o tem, ali je pravnomočna, na Okrožnem tožilstvu v Ljubljani nimajo.
Instrumentation technologies, visokotehnološko podjetje iz Solkana, so prijavili, ker je namesto nove medicinske opreme namenoma preplačalo staro, za nakup pa porabilo 660.000 evrov nepovratnih sredstev. Šest let in pol je minilo od prijave, obtoženi direktor podjetja je krivdo priznal in denar vrnil, sodba na 2 leti zapora pogojno in plačilo 18.000 evrov pa je postala pravnomočna pred dobrima dvema tednoma.
Podjetju Seaway je UNP konec leta 2011 očital goljufijo pri porabi skoraj 200.000 evrov. Ovadene so bile štiri osebe in podjetje, z ljubljanskega okrožnega tožilstva so sporočili, da so dva vpletena obsodili na pogojne kazni, postopek proti tretjemu še poteka.
Primer suma goljufije v podjetju Zarja Ekoenergija se je končal z zavrženo ovadbo ljubljanskega tožilstva.
| Skupno število sumov goljufij, povezanih s porabo evropskega denarja (uradno: povzročitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije, ki so ga v kazenski zakonik vpisali leta 2008), je po podatkih Specializiranega državnega tožilstva 21. V štirih primerih so postopki končani, večina, 17, jih je še v teku. |
Evropsko računsko sodišče: podrobnih podatkov o goljufijah ni
Koliko podjetjem in v kakšnih zneskih uspe ogoljufati Evropsko komisijo na ravni Unije? Odgovora nima nihče. Evropsko računsko sodišče kot vrhovni revizor bdi nad porabo denarja - v zadnji perspektivi 2014 - 2020 je samo za kohezijo namenjenih kar 352 milijard -, ki ga razdelijo med države članice. V zadnjem poročilu pred tremi meseci opozarjajo, da niti Evropska komisija nima izčrpnih informacij o obsegu, naravi in vzrokih goljufij, saj so njeni uradni statistični podatki o odkritih goljufijah nepopolni. Poleg tega Komisija doslej še ni opravila nobene ocene neodkritih goljufij. Čeprav gre za kar tretjino proračuna Evropske unije! Komisija vrednost odkritih goljufij in analize, na katerih ti podatki temeljijo, vsako leto objavi v poročilu o zaščiti finančnih interesov. Glede na podatke v poročilu so odkrite goljufije pri porabi EU leta 2017 znašale 390,7 milijona evrov, kar je 0,29 % vseh plačil iz proračuna EU.
Težava je tudi v tem, opozarjajo na Evropskem računskem sodišču, da organi držav članic ne prijavijo vseh primerov, ki jih preiskuje Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF. Sodišče je preverilo 20 primerov, ki jih preiskuje OLAF. Organi držav članic so v sistemu za upravljanje nepravilnosti zabeležili le tri od njih, piše v poročilu revizorjev.
Poleg tega države članice na predlog Olafa sprožijo postopke le v slabi polovici primerov.
Večino jih uradno zavrnejo zaradi pomanjkanja dokazov, v resnici pa, ugotavljajo evropski revizorji, je glavni razlog dejstvo, da so primeri prestari in da so od domnevne goljufije vmes minila že leta, za kar je lep primer tudi Slovenija. In še ena težava: pri goljufijah z evropskimi sredstvi ni posameznih žrtev, ki bi kaznivo dejanje prijavile in nanj opozorile ustrezne organe, opozarjajo na sodišču - z njimi lahko vpleteni le zaslužijo. Na škodo vseh nas.
Preberite še:
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.