"Slovensko prvostopenjsko sodišče v Ljubljani posluje na razmetanih lokacijah, kar je povsem neprimerno in neracionalno. Za te najete lokacije plačujemo ogromne zneske najemnin," razlaga predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Čez nekaj dni se mu bo iztekel šestletni mandat na čelu slovenskega sodstva. Odhaja v pokoj, pred tem je še zadnjič spregovoril za rubriki Dejstva in 24UR Fokus.
Še pred nekaj tedni je sicer kazalo, da bo država začela gradnjo nove sodne palače, a je projekt ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Dominike Švarc Pipan tik pred podpisom pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije ustavilo. Denar, ki je bil za to namenjen v proračunu za letošnje leto, je vlada z rebalansom prerazporedila drugam, pravosodno ministrstvo pa je odločilo, da bodo izvedli analizo – kakšno sodno stavbo potrebujemo, če sploh jo.
S selitvijo vseh treh ljubljanskih prvostopenjskih sodišč v novo sodno stavbo, bi pravosodni organi delovali le še na štirih lokacijah. Vse štiri so v lasti države, torej s tem država ne bi več najemala in plačevala 18 lokacij.
Vsako leto več najetih prostorov
18 let nazaj, torej leta 2005, je Okrožno sodišče v Ljubljani poslovalo na štirih lokacijah. Poleg dveh lokacij, kjer so še danes in ki sta v lasti države (glavna sodna palača na Tavčarjevi ulici in prostori na Miklošičevi 28), še na dveh najetih lokacijah na Slovenski cesti in Miklošičevi ulici. Število najetih lokacij se je v letih, ki so sledila, povečalo. Danes tako država za ljubljansko Okrožno sodišče najema že sedem različnih lokacij. Najemnina za prostore v Ljubljani je v lanskem letu znašala 1,2 milijona evrov.
Skupno pa za vse pravosodne organe najema 18 različnih lokacij. Lansko leto je država za najemnine plačala skupaj več kot štiri milijone evrov.
Na ravni države več desetmilijonski zneski najemnin
Okoli 127 tisoč kvadratnih metrov površin ta trenutek najema ministrstvo za javno upravo. So največji najemojemalec v državi, saj vodijo centralno evidenco podatkov za večino ministrstev in organov v njihovih sestavah ter evidenco podatkov za vse upravne enote. Gre za poslovne prostore, arhive, skladišča in tudi garaže. "Mesečno je to strošek v višini približno 1,4 milijona evrov," so za Dejstva sporočili z ministrstva za javno upravo.
Ministrstvo za javno upravo vodi centralizirano evidenco za večino ministrstev in organov v sestavi (z izjemo ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za obrambo, ministrstva za zunanje zadeve in Generalnega sekretariata Vlade RS) ter upravnih enot.
Skupno torej slabih 17 milijonov evrov najemnin letno. Če jim prištejemo še podatke ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za obrambo*, ki ne spadata pod centralizirane uporabnike ministrstva za javno upravo, pa je skupen znesek približno 26 milijonov evrov.
V najemnine ministrstva za obrambo so vključene tudi najemnine, ki jih za svoje delovanje potrebuje Slovenska vojska. Torej nastanitve za uposabljanja, vaje, mednarodne operacije in misije ter med drugim tudi stroške za najem prostorov za mednarodno sodelovanje pri zvezi NATO in Evropski uniji. Ministrstvo je decembra lansko leto za vse to plačalo dobrih 412 tisoč evrov najemnin.
V najemnine ministrstva za notranje zadeve pa so vključeni tudi stroški prostorov, ki jih za svoje delovanje najemata Policija in Inšpektorat za notranje zadeve. Za poslovne in stanovanjske objekte, garaže in parkirne prostore ter druge objekte so decembra lansko leto plačali 346 tisoč evrov.
Država najema tudi šolske učilnice, telovadnice in rezidence
Vpogled v podatke posameznih ministrstev, ki so sicer vključeni v skupni znesek najemnin pri ministrstvu za javno upravo razkrije, da država letno plača tudi slabih 437 tisoč za najemanje prostorov za srednje šole. Od tega je 96 tisoč evrov ministrstvo za vzgojo in izobraževanje plačalo za najemanje šolskih prostorov, 341 tisoč evrov pa za najem športnih dvoran, v katerih imajo dijaki telovadbo.
V članku so zbrani podatki, ki jih za najemnine plačuje državna uprava. Med temi podatki ni podatkov drugih organov, agencij, zavodov, državnih podjetij ... Prav tako niso zajete najemine, ki jih za najem prostorov plačujejo občine.
Med tistimi, ki plačujejo najnižje najemnine, je ministrstvo za kulturo. Slabih 116 tisoč evrov so plačali lansko leto. V Ljubljani najemajo dva prostora – gledališko in plesno dvorano v Stari Elektrarni in prostore za Arhiv na Zemljarski ulici – medtem ko v tujini najemajo štiri umetniške rezidence: v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju.
Problem nepopolnih evidenc državnega premoženja
Ministrstvo za javno upravo je tisti organ, ki danes skrbi in upravlja s prostori, ki so v lasti ali v najemu države. Gre za tako imenovano stvarno premoženje države. Upravljalec vsega tega premoženja so postali leta 2016, ko je vlada izvedla projekt centralizacije ravnanja z nepremičnim premoženjem države.
Istega leta je država odločila tudi, da bo postavila nov informacijski sistem, nekakšno centralno evidenco, ki bi omogočala transparenten in enostaven pregled nad vsemi nepremičninami, ki jih ima v lasti ali najemu Republika Slovenija. Gre za sistem, imenovan Gospodar.
O Gospodarju, ki bi moral zaživeti že do prve polovice leta 2019, smo v Dejstvih pisali aprila lani.
Rok za zaključek projekta je bil premaknjen na leto 2022. Osnovni modul programa je zaživel aprila lani, oktobra je bil sistem prvič nadgrajen. "V nadaljevanju bomo skrbeli za vzdrževanje in dodatne dopolnitve, ki bodo upravljanje nepremičnin naredile še gospodarnejše in enostavnejše," sporočajo iz ministrstva za javno upravo. A Gospodar kljub temu še vedno ni zaživel javno. To se bo zgodilo, tako ministrstvo, predvidoma prihodnji mesec, ko bo: "Za širšo javnost dostopen poseben grafični pregledovalnik s prikazom nepremičnin, ki so v lasti ali upravljanju države in podatki o upravljavcih teh nepremičnin."
* Letno najemnino za MNZ in MORS smo v Dejstvih izračunali na podlagi stroškov najemnin, ki so nam jih poslali za mesec december 2022.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.