Dejstva: Dober milijon evrov za mandat evropskega poslanca

Izjava kandidatke za evropsko poslanko Ljudmile Novak drži, če plačo evroposlanca, denimo, primerjamo s plačo predsednika republike Boruta Pahorja.

Plača evropskih poslancev je za slovenske razmere zagotovo visoka. Še višja postane, če prištejemo vse dodatke, ki jim pripadajo: skoraj 9.000 evrov bruto plače na mesec, dodatnih 4.500 evrov na računu, za katere javnost nima pravice izvedeti, komu in kam so šli, služben avto, plačani potni stroški in dnevnica 320 evrov za zasedanja parlamenta. Tudi po koncu mandata je zanje dobro poskrbljeno. In tudi to še ni vse: poslancem nič ne preprečuje, da ne bi imeli ob delu v parlamentu še dodatne službe.

A po vrsti: vsi evropski poslanci od leta 2009 prejemajo enako osnovno plačo, ki je vezana na delež (38,5 odstotka) plače sodnika pri Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Od julija 2018 je določena pri 8.757,70 evra bruto. Vsi poslanci plačujejo davek EU in prispevke za zavarovanje, tako da se znesek zniža na 6.824,85 evra. Slovenski evroposlanci plačujejo še nacionalni davek, tako da jim na koncu ostane dobrih 5.000 evrov neto. Za primerjavo: to je slabih tisoč evrov manj, kot znaša bruto plača predsednika države, vlade ali državnega zbora.

Poleg tega plačuje Evropski parlament še asistente, nakazila v skupnem znesku slabih 25 tisočakov mesečno gredo neposredno na njihov račun.

Parlament poslancem izplačuje pavšalno dnevnico v višini 320 evrov za kritje stroškov bivanja v Bruslju ali Strasbourgu – navadno so tam štiri dni od ponedeljka do četrtka – in s tem povezane potne stroške, če se le podpišejo na seznam navzočih. Dnevnice so namenjene plačilu hotelskih računov in obrokov.

Zakaj ni treba razkriti porabe 4.513 evrov nadomestila?

Največ prahu dviguje tako imenovani pavšal za vodenje pisarne: poslanci dobijo na svoj račun vsak mesec 4.513 evrov. Namenjen je plačilu stroškov pisarne, mobilnih telefonov in podobno. A tega, za kaj gre denar, javnosti ni treba razkriti. Tako so odločili ne le predsednik Evropskega parlamenta in njegovih 14 namestnikov, ampak tudi na sodišču EU – to je lani zavrnilo zahtevo za vpogled v porabo tega denarja, ki so jo zahtevali evropski preiskovalni novinarji v okviru projekta MEPs Project. Razlaga: gre za osebne podatke poslancev.

Nosilcem list na majskih volitvah v vrstnem redu, kot so se po marčni raziskavi Mediane uvrstili med prvih osem, in aktualnim poslancem smo zastavili vprašanje: "Bi bili pripravljeni predlagati razkritje potrošnje 4.500 evrov nadomestila splošnih stroškov? Če, kako?"

Službena vozila za prevoze po mestu

Poslancem so na voljo tudi službena vozila parlamenta za prevoze po Bruslju in Strasbourgu. Leta 2016 so službo za prevoze spravili v okvir parlamenta, v njej je zaposlenih 118 ljudi. Za stroške prevozov je po podatkih Evropskega parlamenta v letu 2019 namenjenih 4,1 milijona evrov.

Eden najglasnejših zagovornikov te poteze je bil generalni sekretar Evropskega parlamenta Nemec Klaus Welle. S stalnimi vozniki naj bi povečali varnost poslancev, ki, kot pravi Welle, prenašajo tudi strogo zaupne dokumente, zato jih ne morejo prevažati neznanci, je poročal portal Politico. Ciniki pravijo, da bi se lahko poslanci, tako kot drugi državljani, po mestu vozili s taksiji, poleg tega zaupni papirji za tatove niti niso tako zelo zanimivi: leta 2014 so vlomili v avtomobil Viviane Reding, tedanje podpredsednice Komisije, a so dokumente pustili, odnesli pa kovček z oblačili in nakitom ter posodo s tradicionalno kulinarično specialiteto iz Velike Britanije pastirsko pito. "Upam, da so tatovi znali ceniti britansko kuhinjo in so pito pojedli, ne pa vrgli v smeti," se je takrat odzvala Viviane Reding.

Dodatni zaslužki poslancev

Da bi bili podatki o postranskem delu bolj pregledni, morajo poslanci izpolniti takoimenovano izjavo o finančnih interesih, ki je javno dostopna. Vanjo morajo poslanci vsako leto med drugim vpisati, kje in koliko so, če so, zaslužili dodaten honorar in kje so bili v službi, preden so postali poslanci. Pri slovenskih posebnosti ni, so pa na podlagi prijav v obrazcih pri organizaciji Transparency International izračunali, da ima skoraj tretjina od 751 poslancev dodatno službo. Največ je zaslužil eden najbogatejših Zemljanov Italijan Renato Soru, lastnik telekomunikacijskega podjetja Tiscali. Pri Forbesu njegovo premoženje ocenjujejo na 4 milijarde evrov. Na drugem mestu je Antanas Guoga, podjetnik in igralec pokra iz Litve. Zanimiv je tudi prvi obraz Brexita Nigel Farage, ki z njim tudi dobro služi: s komentarji aktualnega političnega dogajanja je poleg plače zaslužil še skoraj 600.000 evrov.

Po štirih mandatih v parlamentu 6 tisočakov pokojnine

Evropski poslanci lahko po koncu mandata, podobno kot slovenski, dobivajo začasno nadomestilo. Znesek je enak plači, prejemajo pa ga toliko mesecev, kolikor let so bili poslanci, največ pa dve leti, torej 24 mesecev.

Za primerjavo: načeloma lahko nekdanji poslanci Državnega zbora prejemajo nadomestilo v višini 80 odstotkov zadnje plače in največ pol leta.

Upravičeni so tudi do starostne pokojnine od dopolnjenega 63. leta starosti. Ta znaša 3,5 odstotka bruto plače za vsako polno leto mandata, vendar največ 70 odstotkov. To pomeni, da poslancu, prepračunano na njihove sedanje plače, po enem mandatu pripada 1.532,6 evra pokojnine, po dveh mandatih ali desetih letih v Evropskem parlamentu dobre tri tisočake, najvišjo možno pokojnino, 6.130 evrov ali 70 odstotkov plače torej, pa dobi po 20 letih dela v parlamentu oziroma štirih mandatih. Poleg te pokojnine lahko dobivajo seveda še tisto, ki so si jo prislužili, ko niso bili poslanci.

Počitnice imajo štiri tedne v avgustu ter po dva tedna ob božiču in novem letu.