Kdo je nadomestil Goloba?
Koordinator Levice Luka Mesec je izjavil, da je predsednika stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba nadomestil Blaž Košorok. Izjava Mesca ne drži.
Robert Golob je bil dolgoletni predsednik uprave Gen-I-ja. Blaž Košorok je bil imenovan na čelo podjetja Gen energija, ki pa je polovični lastnik Gen-I-ja. Za začasnega predsednika uprave Gen-I-ja je sodišče 1. marca postavilo Igorja Koprivnikarja.
Šarec o škodi zaradi korupcije
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je dejal, da na leto v Sloveniji zaradi korupcije izgubimo 3,2 milijarde evrov. V sporočilu nevladne in neprofitne organizacije Transparency International (6. december lani) so letno škodo zaradi korupcije v Sloveniji ocenili na tri in pol milijarde evrov: "Letna škoda zaradi korupcije v Sloveniji je ocenjena na 3,5 milijarde evrov. Za predstavo: s tem denarjem bi lahko v enem letu plačali več velikih infrastrukturnih projektov, ki sicer potekajo več let."
Je gospodarska rast res enaka kot pred epidemijo?
Predsednica SD Tanja Fajon je dejala, da je gospodarska rast praktično enaka kot pred zdravstveno krizo. V letu pred epidemijo, 2019, smo imeli 3,3-odstotno rast BDP. Leto pozneje, ko se je začela svetovna pandemija, je rast padla za 4,2 odstotka, lani pa se je ponovno povzpela na 8,1 odstotka. Izjava predsednice Socialnih demokratov tako ne drži.
Kdaj je bil odpravljen davek na izplačane plače?
"Spomnila bi vas na mandat med 2004–2008, ko je bil ukinjen davek na izplačane plače," je dejala predsednica SAB Alenka Bratušek. Podatek, ki ga je navedla, drži. STA je 1. 1.2006 poročala: "Z današnjim dnem stopajo v veljavo spremembe petih davčnih zakonov. Precejšnjo razbremenitev gospodarstva s stroški dela prinaša postopna odprava davka na izplačane plače. Novela zakona o davku na izplačane plače, ki ga je Slovenija uvedla sredi leta 1996, določa, da se stopnje davka, ki ga morajo delodajalci obračunavati na plače v višini nad 165.000 tolarjev, z letom 2006 znižajo za petino, zatem pa se bodo znižale tudi v naslednjih dveh letih in z letom 2009 tega davka ne bo več."
Ali izjava Počivalška o ekonomskih gibanjih drži?
"Danes je država v najboljši kondiciji – zgodovinsko gledano – od osamosvojitve. Imamo najvišji BDP, 52 mrd., lani smo imeli največjo rast, zgodovinsko gledano, imamo najboljše bonitete, imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti," je dejal Zdravko Počivalšek (Povežimo Slovenijo).
Kot opozarja strokovnjak s področja ekonomije Miha Dominko, je tako velika gospodarska rast tudi posledica padca BDP v letu 2020. Slovenija se je lani po gospodarski rasti uvrščala nadpovprečno med državami EU, a največje rasti ni dosegla, temveč je zaostajala za Irsko, Hrvaško in Malto. Brezposelnost v Sloveniji je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 4,5 odstotka. To ni najnižja brezposelnost nasploh, saj je bila nižja leta 2008, ko je znašala 4,4 odstotka, kažejo podatki Sursa. Bonitetne ocene Slovenije so sicer visoke, vendar so bile v preteklosti že višje. Bonitetna ocena hiše S&P za Slovenijo denimo trenutno znaša AA–, medtem ko je bila leta 2010 AA, eno stopnjo višje. Podobno je tudi pri bonitetni hiši Moody’s in Fitch.
Septembra 2008 je bilo brezposelnih 59.303, marca letos pa 60.534, kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje RS.
Janša o javnem dolgu, zadolženosti in gospodarski rasti
Janez Janša (SDS) je dejal, da se je javni dolg Slovenije v letu 2021 zmanjšal na 75 odstotkov, imeli smo 8,1-odstotno realno gospodarsko rast, v zadnjem kvartalu smo rastli najhitreje v EU, naša zadolženost je za 20 odstotkov manjša, kot je povprečje območja EU, in za 25 odstotkov manjša od zadolženosti držav OECD, ki so primerljive z nami.
Gospodarska rast je leta 2021 resda znašala 8,1 odstotka. Prav tako drži podatek, da je bila rast BDP v zadnjem lanskem četrtletju največja na območju EU, saj je v Sloveniji znašala 5,4 odstotka, druga je bila Danska s tremi odstotki, medtem ko je povprečje celotnega območja EU znašalo 0,4 odstotka.
Konsolidirani javni dolg je lani v Sloveniji znašal 74,7 odstotka BDP, medtem ko se zadnji razpoložljiv podatek Eurostata nanaša na lansko tretje četrtletje in je znašal 90,1 odstotka BDP držav. Če primerjamo ti številki, gre za razliko 15,4 odstotne točke ali 20,6 odstotka. Jaševa izjava torej drži.
Po zadnjih podatkih OECD, ki sicer uporablja nekoliko drugačno metodologijo izračuna javnega dolga države in se nanašajo na leto 2020, je bila Slovenija takrat zadolžena za 100,25 odstotka BDP. Povprečje OECD pa je bilo 94,31 odstotka. Ker ni opredeljeno, katere države so primerljive s Slovenijo, izjave o manjši zadolženosti ni bilo mogoče preveriti.
Kakšen presežek je ustvarila vlada Marjana Šarca?
"Ustvarili smo 225 milijonov evrov presežka," je dejal predsednik LMŠ Marjan Šarec. Njegova izjava drži. Podatki ministrstva za finance kažejo, da je vlada Marjana Šarca leto 2019 zaključila z 225 milijoni evrov presežka.
* Med soočenjem se je pripetila tehnična napaka pri predvajanju Dejstvomera v živo. Pomotoma je bila Šarčeva izjava glede ustvarjenega presežka državnega proračuna v času njegove vlade označena, kot da ne drži. Šarčeva izjava namreč drži, kot smo tudi navedli v članku in na družbenih omrežjih. Za napako se opravičujemo.
Koliko več denarja je priteklo v blagajno?
Predsednik NSi Matej Tonin trdi, da se je v času aktualne vlade v proračun steklo za milijardo in pol evrov več denarja kot v času vlade Marjana Šarca leta 2019. Sprejet rebalans proračuna kaže, da je leta 2019, ko je vlado vodil Marjan Šarec, v blagajno priteklo 10.353.720.311 evrov, lani, ko je vladi predsedoval Janez Janša, pa 10.721.997.985 evrov. Razlika med letoma znaša 368.277.674 evrov, in ne 1,5 milijarde, kot pravi Tonin.
* Debata se je sicer vrtela glede spremembe dohodnine in davkov. Po podatkih Finančne uprave je bilo v letu 2021 pobranih za 19,212 milijarde evrov prihodkov, kar je za 2,930 milijarde evrov oziroma za 18,0 odstotka več kot v letu 2020 in za 1,639 milijarde evrov oziroma za 9,3 odstotka več kot v letu 2019. Toninova izjava sicer ni čisto točna, a smo zaradi konteksta pogovora števec na Dejstvomeru premaknili na previdno.
KOMENTARJI (458)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.