"Vsa stroka je jasno povedala, da tega ne podpira in trpljenje je del življenja in življenje je treba spoštovati," je glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja povedala poslanka in kandidatka krščanskih demokratov za Evropski parlament Vida Čadonič Špelič.
Zdravniške organizacije so se do evtanazije opredelile že večkrat. Predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Komisije za medicinsko etiko, Slovenske medicinske akademije in ljubljanske medicinske fakultete so lani poleti, ko so zagovorniki evtanazije v parlamentarni postopek vložili zakonski predlog, na tiskovni konferenci sporočili, da je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja po njihovo v neskladju z medicinsko etiko in ustavo. So pa nekateri zdravniki evtanazijo individualno podprli.
Kaj pa ostali zaposleni v zdravstvu, denimo medicinske sestre? Kot je že lani opozorila članica delovne skupine za paliativno zdravstveno nego in oskrbo pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije Andreja Peternelj, so zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tako naklonjeni kot nenaklonjeni. Kot so pojasnili, so manj naklonjeni zaradi kodeksa etike dela in predvidenega postopka pomoči pri umiranju, naklonjenost pa izvira iz nemoči, ko zdravstveni delavci spremljajo umirajoče bolnike.
Izjavo Čadonič Špelič smo zato na dejstvomeru označili s previdno.
Janja Sluga, tretja na evropski listi GS, je dodala: "Ko vprašaš zbornico, ki se je oglasila na to temo, ali so naredili anketo med zdravniki, kaj mislijo, pa rečejo, da ne. Stališča stroke nimamo."
Zdravniška zbornica ankete med svojimi člani res ni izvedla, je pa, kot rečeno, večkrat uradno podala svoje stališče, ki so se mu pridružile tudi druge zdravniške organizacije. Izjava Sluge tako ne drži.
Sluga se je na poziv opozicije, da bi trpljenje umirajočih morali lajšati z medicino in paliativno oskrbo, odzvala še: "Zdravniki povedo, da paliativa v 10 odstotkih ni uspešna, da v 10 odstotkih ni zmožna ustrezno olajšati trpljenja, bolečin, telesnih in tudi psihičnih."
Kot so zapisali na spletni strani Onkološkega inštituta, je paliativna oskrba aktivna celostna obravnava bolnika z neozdravljivo boleznijo, ki nudi podporo bolniku in njegovim bližnjim. Obravnava, ki jo nudijo, je usmerjena ne le v lajšanje telesnih simptomov, temveč veliko pozornosti namenijo tudi psihološkim, socialnim in duhovnim potrebam bolnika ter njegovih bližnjih. Vendar pa paliativna oskrba v Sloveniji še ni zakonsko urejena, posledično še tudi ni povsem dostopna vsem, ki bi jo potrebovali. Paliativa v veliki večini bolnim olajša nekatere najhujše simtome, nekateri tuji podatki kažejo, da je takih, ki jim oskrba vsaj malo ne olajša bolečine, manj kot 3 odstotke. Kot opozarjajo na Onloškem inštitutu, pa ni povsem jasno, kaj pravzaprav uspešna oziroma neuspešna paliativa pomeni. Pri Slovenskem združenju paliativne in hospic oskrbe (SZPHO) pozivajo k celostni ureditvi področja in večji dostopnosti, kot še poudarjajo, pa paliativa pomeni tudi lajšanje psihosocialnih in duhovnih stisk tako bolnika kot njegovih svojcev.
Izjavo Sluge smo zato na dejstvomeru označili z ne drži.
Koliko članic EU je uzakonilo evtanazijo?
Zakon o evtanaziji je po mnenju Vide Čadonič Špelič uzakonjen "v parih EU državah in v Kanadi."
Ledino na področju evtanazije je v Evropi začela orati članica EU Nizozemska, pomoč pri samomoru omogočajo tudi Belgija, Španija, Avstrija, Portugalska, Luksemburg, Nemčija. Pomoč pri samomoru omogočajo sicer tudi v Švici, ki sicer ni članica Unije. So pa koncepti v teh državah različni. Beseda par je sicer izraz za število dve, je pa tudi (pogovorni) izraz za majhno, neopredeljeno količino.
Zastrupitve s kanabisom
Vida Čadonič Špelič ocenjuje, da je med "26 odstotki zastrupitev z drogami zastrupitev s konopljo."
Po podatkih NIJZ, ki prikazuje podatke o obravnavanih odraslih bolnikih, ki so bili pregledani in zdravljeni zaradi zastrupitve s prepovedani drogami v UKC Ljubljana, se je število obravnav zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami od leta 2018 do 2020 zmanjševalo, leta 2021 pa so zaznali rast. V letu 2022 je bilo zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami obravnavanih 187 oseb, od tega s kanabisom 63 oseb, kar predstavlja 33,69 odstotka. Kot še kažejo podatki NIJZ, pa so istega leta vse zdravstvene ustanove skupaj obravnavale 24 odstotkov zastrupitev s konopljo, zato smo izjavo Čadonič Špelič označili z drži. Po podatkih Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana pa so zastrupitve s konopljo (tako namerne kot tudi nenamerne) v porastu.
V desetih letih, med 2011 in 2021, je bila najpogostejša prepovedana droga, ki so jo odkrili pri odraslih osebah, zastrupljenih z drogami v UKC Ljubljana kanabis, z izjemo leta 2018, ko je bilo po številu obravnav največ zastrupitev s kokainom, leta 2021, ko je bilo število zastrupitev s kanabisom in kokainom enako (55). Leta 2022 pa je bilo največ zastrupitev s kokainom.
Na posteljo v domu čaka že več kot 18 tisoč ljudi
Po besedah Zvoneta Černača iz SDS so ljudje v stiskah, "ko jih po dveh letih namesto 12 tisoč že 17 tisoč čaka na posteljo v domu za starejše."
Po zadnjih podatkih – objavljenih 5. junija – je bilo prosilcev za posteljo v domu za starejše 18.611. Zato izjava Černača ne drži.
Podatki o konoplji
Sluga je pri konoplji navajala več podatkov: "40 odstotkov ljudi pravi, da danes že uporablja konopljo oz. že ima izkušnjo; 90 odstotkov konoplje, ki se v Sloveniji uporabi, se uporabi za zdravljenje otroške epilepsije. /.../ 90 odstotkov slovenskih zdravnikov pravi, da konopljo premalo poznamo in da bi se morali bolje poučiti o njej in njenih učinkih." Pozneje pa je dejala, da " 90 % anketiranih zdravnikov meni, da je konoplja zdravilna rastlina."
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2018 izvedel drugo Nacionalno raziskavo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let. Po podatkih raziskave je 21 odstotkov prebivalcev Slovenije že kdaj v življenju uporabilo katero izmed prepovedanih drog, najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 odstotka oz. 280.700 prebivalcev Slovenije.
Navedba Sluge, da se 90 odstotkov konoplje uporabi za zdravljenje otroške epilepsije drži, potrjujejo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. V pediatriji se zdravljenje h kanabinoidi predpiše zdravnik, na pogladi medicinskih dognanj, za dopolnilno zdravljenje bolnikov z redkimi, hudimi oblikami epilepsije. Uporablja se še v onkologiji za zdravljenje slabosti, bruhanja in bolečine pri bolnikih v paliativni oskrbi in v nevrologiji za zdravljenje spastičnosti in nevropatske bolečine pri multipli sklerozi.
O rezultatih ankete med zdravniki smo preverili na Zdravniški zbornici in Slovenskem zdravniškem društvu. Anketa Zdravniške zbornice Slovenije je leta 2017 pokazala, da kar tri četrtine zdravnikov meni, da bi bilo dobro, če bi tudi v Sloveniji lahko predpisovali medicinsko konopljo. Problem pa je v tem, hkrati priznavajo slovenski zdravniki, da še nimajo dovolj znanja in dovolj jasnih indikacij, za kaj konopljo predpisovati in koliko – več kot 80 odstotkov si jih želi dodatnega izobraževanja na tem področju.
Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva (GSS SZD) je na 33. seji, ki je potekala v mesecu maju, obravnaval stališče do uporabe zdravil na osnovi kanabinoidov oz. konoplje v medicinske namene. Stališče GSS SZD je do posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo odklonilno, oziroma se predstavniki stroke strinjajo, da je trenutna zakonodaja ustrezna in da spremembe le-te niso potrebne.
