Dejstva: 'Ali Golobova vlada starejšim ponuja smrt, mladim pa, da se zadevajo'?

"Golobova vlada starejšim ponuja smrt, mladim pa da se zadevajo"

Tik ob koncu nocojšnjega soočenja, je prvak Nove Slovenije Matej Tonin dejal: "Kar se tiče referendumov, je res žalostno, da smo prišli do točke, da Golobova vlada starejšim ponuja smrt, mladim pa da se zadevajo ..." 

Izjava Tonina ne drži, saj državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih, ki so širšega pomena za državljane, izid takšnega referenduma pa ni zavezujoč. To pa pomeni, da vlada pri takšnem referendumu (ne glede na to, kakšen bi ta rezultat bil) ni dolžna upoštevati volje ljudstva. Rezultat referendumov torej še ne pomeni zakonskih sprememb. 

Prav tako se vprašanje glede evtanazije ne nanaša zgolj na starejše državljane. Vprašanje o konoplji pa se ne nanaša zgolj na mlade in, poleg posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo, volilce sprašuje tudi o tem, ali naj se na ozemlju Slovenije dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene.

Romana Tomc napačno o pravilni grafiki POP TV

Romana Tomc o svoji plači: "Kot sem opazila tamle na ekranu, naša neto plačo, ki je za vse poslance enaka, je bila za slovenske poslance napačno navedena. Namreč mi plačujemo tudi dohodnino v Sloveniji. - Potem pa povejte, koliko je? - 6.500 evrov."

Kot smo poročali v Dejstvih, je plača evropskih poslancev enotna za vse, ne glede na državo izvora in je obremenjena večkrat. Najprej na ravni Unije, po plačilu davka EU in prispevkov za zavarovanje evropski poslanci prejmejo točno 7853 evrov, ta znesek pa države članice lahko obdavčijo še z nacionalnimi davki. 

Zaradi davčne ureditve Slovenije to pomeni, da so končni neto zneski med poslanci različni. Vseh osem aktualnih evropskih poslancev, tudi nosilko liste SDS Romano Tomc, smo vprašali, koliko znaša njihova osnovna neto plača. Tomc na naša vprašanja ni odgovorila, nam pa je svojo plačo denimo razkril aktualni evropski poslanec Klemen Grošelj, zdaj nosilec stranke Zelenih, ki po akontaciji dohodnine na mesec prejme 6129 evrov plače.

Matej Tonin o Golobovi vladi po evropskih volitvah

Predsednik krščanskih demokratov Matej Tonin je prepričan tudi, da bo rezultat nedeljskih volitev vplival na razmerje političnih sil na domačem parketu: "Zato je tudi jasno, zakaj se je Golob tako angažiral. Ker mu je jasno, da je to začetek njegovega konca, če bo doživel poraz na teh evropskih volitvah." 

Volitve v Evropski parlament niso napoved za državnozborske volitve. Tudi pred desetimi leti - po zmagi desnice na evropskih volitvah - niso vplivale na spremembo vlade na volitvah v Državni zbor. Takrat je po tem, ko je Vlado vodila Alenka Bratušek po zmagi na volitvah vladno krmilo prevzel prvak SMC Miro Cerar. 

Podobno je bilo tudi pred petimi leti, ko sta bila politična pola na evropskih volitvah izenačena. Takrat je Vlado vodil Marjan Šarec. Po njegovem odstopu, dve leti pozneje, pa je koalicijo - brez predčasnih volitev in povsem nepovezano z dogajanjem v Bruslju - sestavil prvak SDS Janez Janša.

Ali zeleni prehod res financira orožje?

Nosilec stranke Vesna Vladimir Prebilič se je zavzel za zaščito zelenega prehoda. "Jasno se kaže, da Evropska komisija že gleda, kako bi ta zeleni dogovor in denar, ki je tam namenjen, porabila za granate, topove, tanke in bombe, to se mi zdi nedopustno." 

Izjava je zavajajoča. Evropski zeleni dogovor in EU pomoč Ukrajini se financirata iz različnih virov, Evropski zeleni dogovor iz proračunskih sredstev (2021-2027) in Next Generation EU, pomoč Ukrajini pa iz sklada za Ukrajino (Ukraine facility). Sklepanje, da vojna v Ukrajini zmanjšuje sredstva za zeleni prehod ne drži, prav tako je zavajajoče pričakovanje, da bi v primeru, ko ne bi bilo vojne v Ukrajini, EU ta sredstva namenila zelenemu prehodu.

So cene naftnih derivatov pri nas res nezakonite?

"Mi imamo neto ceno nafte, potem je dodana trošarina, pa neki davki iz zelene agende, popolnoma nepotrebni, in vse skupaj je obrestovano še z 22 odstotnim DDV. To je davek na davek. Popolni rop, nezakonito," je zatrdil Stevanović. 

Vlada RS je junija 2022 sprejela Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero je določila mehanizem oblikovanja cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest. Vlada je regulacijo podaljšala junija 2023.

Ob tem je končna cena sestavljena iz: prodajne cene brez dajatev, okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (tako imenovana CO2 taksa), prispevka za energetsko učinkovitost, prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (tako imenovan prispevek OVE in SPTE), trošarine in davka na dodano vrednost (DDV), ki se obračuna na vse prejšnje postavke. Glede na to, da so marže, trošarine in dajatve urejene z vladno Uredbo, niso nezakonite.

Drži, pravica do splava je pravica, ki jo urejajo države na nacionalni ravni, ne drži pa, da splav ni evropska tema.

Romana Tomc je pri vprašanju o splavu, dejala: "Pravica do splava ni pravica, ki bi se urejala na nivoju Evropske unije, to je pravica vsake posamezne države, da uredi stvari po svoje. /.../ To seveda ni evropska tema." 

Prvi del izjave Romane Tomc drži. Ob upoštevanju 168. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, imajo države članice same pravico opredeljevati svojo zdravstveno politiko, kamor je uvrščena tudi pravica do splava. 

Na drugi strani pa drugi del njene izjave ne drži, saj so evropski poslanci aprila letos sprejeli resolucijo o vključitvi splava v Listino o temeljnih pravicah EU. Tisti, ki so glasovali za (336 glasov) želijo, da se 3. člen Listine spremeni, da "ima vsakdo pravico do telesne avtonomije, do svobodnega, ozaveščenega, polnega in splošnega dostopa do spolnih in reproduktivnih pravic ter do vseh s tem povezanih zdravstvenih storitev brez diskriminacije, vključno z dostopom do varnega in zakonitega splava". Listina EU-ja o temeljnih pravicah, razglašena decembra 2020, ima enako pravno vrednost kot pogodbe EU-ja. Za dokončno spremembo Listine je sicer nujno soglasje vseh držav članic. Ker prvi del izjave drži, drugi pa ne drži, smo izjavo na dejstvomeru označili s previdno.

Ali je trenutno v EU res najbolj vplivna leva politika?

Romana Tomc je izrazila zadovoljstvo z rezultati predvolilnih anket, ki desnici napovedujejo zmago na prihajajočih evropskih volitvah. "Ljudje imajo dovolj te leve politike, dovolj zelenega prehoda, ki je bil popolnoma nerazumen, ki je bil preudaren, dovolj imajo odprtih meja ..."

 V aktualnem sklicu Evropskega parlamenta sedi 705 poslancev. Najmočnejša politična sila je že od leta 1999 Evropska ljudska stranka, ki ima trenutno 176 poslancev oziroma 24,96 odstotka vseh. ELS ima tudi predsednico Evropske komisije, ključnega organa, ki oblikuje evropsko zakonodajo in svoje predloge pošilja na glasovanje v evropski parlament. Kar pomeni, da je že 25 let v Evropski uniji najbolj vplivna ELS, ki povezuje desno usmerjene stranke držav članic EU in ima torej tudi največ vpliva na politiko zelenega prehoda ali upravljanje z migracijami.

Je bilo pridržanje Stevanovića res nezakonito?

Zoran Stevanović, nosilec liste stranka Resnica je kandidatki SDS Romani Tomc in kandidatu SLS Petru Gregorčiču očital, da sta pripadnika režima (zadnja vlada Janeza Janše, op. a), "ki je mene nezakonito pridržal, preiskoval in medijsko linčal." 

Med protestnim shodom jeseni 2021, ki se je sprevrgel v nasilje, policija pa je uporabila več prisilnih sredstev, med drugim tudi uporabila vodni top s solzivcem, je Policija tri osebe pridržala. Med njimi je bil tudi Stevanović, ki se je tedaj sam zglasil na kranjski policiji, zoper njega pa so odredili policijsko pridržanje. Kar tožilka pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom zanj ni predlagala pripora, je bil Stevanović, po izteku 48-urnega roka za pridržanje, izpuščen na prostost. Generalna policijska uprava je nato zoper njega podala kazensko ovadbo, zaradi suma storitve kaznivega dejanja hujskanja k upiranju. Okrožna državna tožilka pa je 24. decembra 2021 kazensko ovadbo zoper Stevanovića zavrgla. Iz tožilskega obvestila o zavrženju ovadbe ni mogoče razbrati, zakaj je bila obtožba zoper Stevanovića zavržena, dejstvo pa je, da tožilstvo tega ni storilo, ker bi ugotovilo, da je bil nezakonito pridržan ali preiskovan.

Celotno predvolilno kampanjo, torej zadnjih nekaj tednov, je novinarska ekipa rubrike Dejstva preverjala izjave kandidatov za evropske poslance in politična sporočila njihovih strankarskih central.

In tako je bilo tudi ob velikem soočenju, ki se je na naši televiziji odvilo pred nedeljskimi evropskimi volitvami. Voditeljica Petra Kerčmar je soočila nosilce list devetih strank. "Puščice letijo z vseh strani, a kdo jih bo uspel v nedeljo najbolj unovčiti? Notranje politične teme prehitevajo evropske. So pred volitvami res dovoljena vsa sredstva, vsi manevri? Tudi pri priznanju Palestine.  Pa izjave obeh polov: z desne:  Stanovanj ne bo, bo pa konoplja? 30 dni do specialista, prej 30 dni do terorista. Z leve pa: Volivci bodite spet glasni, tako kot pred 2-ema letoma, ko so s svobodo premagali zlo. Strašenje, populizmi, obrambne straže? Se obujajo že dobro znani vzorci boja med dvema poloma? Bodo volivci spet izbirali: ZA ali Proti Janši, Za ali proti Golobu? Zanimivo bo slišati soočenje argumentov," je pred oddajo povedala Kerčmar.

Lara Bandi se z Evropsko unijo ukvarja že več kot desetletje. Je magistrica razvojnih študij, ki se je po diplomi  na Fakulteti za družbene vede magistrirala na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem. Prepričana je, da so dezinformacije dosegle praktično vsa področja, ki jih zadeva EU. "Unija je v prejšnjem mandatu naredila korak v pravo smer z aktom o digitalnih storitvah. Treba je zaznavati in opozarjati na lažne novice, izobraževati mlade, da v poplavi informacij razločijo, kaj je resnica, in si ustvarijo mnenje na podlagi preverjenih dejstev."

Jure Požgan pa je docent na Fakulteti za družbene vede in raziskovalec na centru za mednarodne odnose, ki je magistriral  na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem in doktoriral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarja se s proučevanjem procesa evropskih integracij. "Evropske volitve, ki so pred nami, so pomembne, ker EU že danes določa širši del tega, kar Slovenija kot država počne. Pa tudi zato, ker je to eden od načinov, na katerega lahko posamezniki soodločamo o tem, kakšno EU si pravzaprav želimo."