Najprej se pojavi vprašanje tega, koga šteti za "odgovornega za bančno luknjo", saj ga nenazadnje zadene huda posledica. Ustava določa, da ni nihče kriv, dokler mu ni krivda dokazana s pravnomočno sodbo. Tako hudo posledico, kot je zaključek kariere na nekem področju (vsaj v Sloveniji), je treba podvreči sodnemu postopku, v katerem bo domnevni odgovorni imel zagotovljene ustavne pravice.
V nasprotnem primeru tvegamo tudi obsodbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Posledica, ki sledi takšni ugotovitvi (po tem predlogu npr. prepoved dela v banki), pa mora prestati test sorazmernosti. To pomeni zlasti, da istega cilja ni mogoče doseči z ukrepi, ki manj omejujejo svobodo dela.
Ukrep, ki ga predlaga DeSUS,bi bila verjetno z ustavnega vidika precej podobna ukrepu, ki ga je v preteklosti že uveljavljal zakon o gospodarskih družbah (prepoved opravljanje managerske funkcije tistim, ki so gospodarske družbe, v katerih so prej opravljali funkcijo poslovodstva, spravili v stečaj oziroma insolventnost. Naveden ukrep ni prestal ustavnosodne presoje, kar pomeni, da je potrebno biti pri podobnih rešitvah posebno previden.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.