Ukrepi za preprečevanje širjenja virusa in prerazporejanje zdravstvenega kadra na covidne oddelke so pripomogli k temu, da so številni posegi oz. operacije, ki niso bile življenjsko nujne, v času epidemije odpadle oz. so bile prestavljene.
Zvečer bo na POP TV potekalo tretje predvolilno soočenje, tokrat na temo zdravstva. Kresala se bodo stališča in mnenja osmih predstavnikov strank, ki so po zadnjih raziskavah Mediane uvrščene najboljše in imajo možnosti za vstop v DZ.
Uradnih podatkov o tem, koliko operacij in posegov je v tem času odpadlo, sicer ni na voljo – zanje smo prosili Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – zato smo izbrali 30 ortopedskih, kardioloških in drugih operacij oz. posegov in primerjali, koliko jih je bilo opravljenih v zadnjih letih.
Število izbranih ortopedskih operacij se je v letu 2020 v primerjavi z letom zmanjšalo za četrtino. Če so v državi leta 2019 opravili še več kot 18.000 izbranih devet ortopedskih operacij, kot je operacija hrbtenica, endoproteza kolka, kolena in posegi na stopalu, pa so jih leta 2020 skoraj 4000 manj. Za več kot petino manj je bilo leta 2020 opravljenih izbranih srčnih operacij in posegov, za skoraj četrtino manj denimo tudi operacij kile.
Posledično bolniki dlje časa čakajo na operacije in posege. Medtem ko so pred epidemijo z napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro – to pomeni, da bi morali biti obravnavani v 14 dneh – na ortopedsko operacijo gležnja ali stopala v povprečju čakali 27 dni, pa danes po podatkih NIJZ čakajo več kot štiri mesece.
Tudi denimo na operacijo mandljev v splošni anesteziji morajo odrasli danes v povprečju čakati skoraj dve leti (napotnica redno), pred epidemijo manj kot leto. Podaljšalo se je čakanje na zamenjavo kolena in kolka, operacije na srcu itd.
Razpis za skrajševanje čakalnih vrst – za 85 odstotkov bolnikov nov termin ni bil ustrezen
Ministrstvo za zdravje je nad predolge čakalne vrste, ki so se v času epidemije še podaljšale, šlo z razpisom, s katerim bi – kot so obljubljali – do posega ali diagnostičnega postopka hitreje prišlo okoli 20.000 bolnikov, ki so julija lani nanje čakali dlje, kot je dopustno. Rezultat? Namesto 20.000 je bilo opravljenih 1318 storitev. Danes pa na posege in določene diagnostične preglede, kot je denimo ultrazvok srca, nedopustno dolgo čaka skoraj 55.000 bolnikov.
Razloga, da se razpis ni posrečil, sta dva: slaba priprava in slaba časovnica izvedbe razpisa. Izkazalo se je namreč, da so bili čakalni seznami, na katerih je temeljil razpis, neustrezni oz. neprečiščeni. Kar 39 odstotkov ljudi na njem je storitev že opravilo, 29 odstotkov jih ni želelo novega termina pri drugem izvajalcu, sedem odstotkov pa drugega izvajalca ni izbralo, ker je bil njihov trenutni datum izvedbe storitve razmeroma blizu. Desetina pa je imela termine pri novih izvajalcih. Za 85 odstotkov poklicanih bolnikov torej ponujeni novi termin ni bil ustrezen, kar je pomenilo, da so izvajalci čakali na bolnike, ki pa jih niso dobili.
Poleg tega je ministrstvo razpis objavilo julija, izvajalci so se lahko prijavili do konca avgusta, izvajati so ga začeli oktobra. To pa je sovpadalo z novim epidemičnim valom, zaradi katerega so sredi novembra ustavili izvajanje razpisa. Če bi ministrstvo razpis objavilo nekaj mesecev prej, bi ga lahko začeli izvajati ob umirjanju epidemiološke situacije v državi. Na ministrstvu dodatno pojasnjujejo, da se je novembra ustavilo le naročanje bolnikov na zdravstvene storitve v okviru razpisa. Če pa so imeli izvajalci odprte termine in so imeli že naročene bolnike, so storitev lahko izvedli.
Zdravstveni inšpektorat je v zadnjih dveh letih opravil 462 nadzorov nad čakalnimi seznami v zdravstvu in izrekel skupaj 366 ukrepov, od tega 208 upravnih ukrepov in 158 prekrškovnih. Večino časa so nadzor opravljali le na podlagi prijave, od marca letos pa znova opravljajo redne nadzore.
In čeprav so na Ministrstvu za zdravje še konec oktobra lani napovedovali, da bodo do konca novembra objavili nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst, ki bo temeljil na realnih prečiščenih čakalnih seznamih, do danes še ni bil objavljen. Kot pravijo, je razpis v pripravi, točna časovnica objave pa še ni znana.
Zdravstvene storitve se v okviru razpisa za skrajševanje čakalnih vrst krijejo iz sredstev, ki so v letih 2020 in 2021 ostala na računih dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic zaradi manj opravljenega programa v bolnišnicah. Teh sredstev je bilo po zadnjih podatkih za okoli 60 milijonov evrov, lanska poročila zavarovalnic še niso na voljo. Doslej so iz tega naslova porabili 827.000 evrov. Zavarovalnice zagotavljajo, da bodo neporabljena sredstva namenjena za zdravstvo ne glede na to, ali bodo skladno z zakonom porabljena do konca leta.
Za koliko so se torej zaradi javnega razpisa skrajšale čakalne vrste? Nič. Celo podaljšale so se, predvsem zaradi omejenega izvajanja storitev v času epidemije. Na Ministrstvu za zdravje napovedujejo, da se bodo čakalne vrste podaljševale še do konca tega leta, pa tudi v prihodnjem letu.
Dober milijon manj obiskov bolnih pri družinskih zdravnikih na leto
V času epidemije pa se ni zmanjšala le dostopnost operacij; bolniki so bistveno težje prišli do svojega osebnega zdravnika. Tako denimo podatki ZZZS kažejo, da so osebni in družinski zdravniki leta 2020 v svojih ambulantah opravili za več kot 1,2 milijona manj pregledov bolnih pacientov kot leto poprej, lani pa je to število še dodatno upadlo.
Zmanjšalo se je tudi število preventivnih pregledov, medtem pa se je na drugi strani število posvetov na daljavo iz leta 2019 na 2020 povečalo za skoraj 900 odstotkov, z leta 2020 na 2021 pa še za 400 odstotkov.
Leta 2020 se je v primerjavi z letom prej tudi precej zmanjšalo število obiskov ginekologov – za več kot 50.000 obiskov – a se je stanje lani popravilo in že skoraj dosega predepidemično leto.
Zdravniki so v tem času tudi izdali bistveno manj napotnic za obravnavo pri specialistu ali poseg. Medtem ko so leta 2019 izdali 4,2 milijona napotnic, jih je bilo leto pozneje izdanih 3,4 milijona, za skoraj 760.000 manj napotnic manj. In čeprav so lani napotili več bolnikov, pa še ni bila dosežena raven izpred treh let.
Ob tem ni zanemarljiv podatek, da v javni zdravstveni mreži okoli 130.000 ljudi nima izbranega osebnega zdravnika, brez izbranega ginekologa je okoli četrtina oz. 200.000 žensk in deklet, starejših od 13 let. Četrtina prebivalstva je tudi brez izbranega zobozdravnika. Tega sicer ni mogoče v celoti pripisati pomanjkanju zdravnikov, saj – vsaj glede na seznam, objavljen na spletni strani ZZZS – skoraj 300 osebnih zdravnikov in 170 ginekologov v obravnavo še sprejema nove paciente, prav tako nove paciente sprejemajo številni zobozdravniki v okviru javne mreže.
Posledice: Manj raka in zapletov s srcem? Ne, samo pozneje bo odkrito in zdravljeno
Manjša dostopnost osebnih zdravnikov, manj napotovanja in nenazadnje tudi strah pred okužbo, zaradi katerega so bolniki odlašali z obiskom zdravnika, se že kažejo tudi v manj postavljenih diagnozah, te pa so pogosto postavljene pozneje kot pred epidemijo.
V prvem valu epidemije leta 2020 je število napotitev na onkološko obravnavo v državi bistveno upadlo, izdanih je bilo manj napotnic in postavljenih manj diagnoz. Najizrazitejši upad je bil aprila 2020, ko je bilo postavljenih kar za tretjino manj diagnoz raka kot sicer. Čeprav je bilo v naslednjih epidemičnih valovih stanje boljše, pa je bilo v času epidemije še vedno odkritih okoli 10 odstotkov manj raka kot sicer. Številke se sicer razlikujejo glede na vrsto raka, posebej veliki padci v številu novih primerov so pri kožnem raku, pri raku prostate in krvnih rakih.
Onkologija je bila v Sloveniji ena od izjem med zdravstvenimi dejavnostmi, saj se je morala izvajati nemoteno ne glede na različne omejitvene ukrepe. Kljub temu so različne širše družbene spremembe posredno vplivale na koriščenje in dostopnost zdravstvenih storitev. Začasno so bili v času prvega vala epidemije ustavljeni le presejalni programi za raka DORA, ZORA in Svit. V nadaljevanju epidemije jih niso ustavili, le prilagodili so njihovo izvajanje.
"A bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje," opozarja vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, Vesna Zadnik. Zdravniki na Onkološkem inštitutu Ljubljana v klinični praksi že opažajo, da prihajajo na obravnavo bolniki z rakom v višjih stadijih, ki imajo slabšo napoved izida bolezni. Toda dolgoročen vpliv epidemije na breme raka, denimo preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bodo lahko realno vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bodo lahko nadoknadili zaostanke.
Sprva strah pred okužbo, nato pa manjša dostopnost osebnih zdravnikov sta poglavitna razloga, zakaj se je poslabšalo zdravstveno stanje številnih srčno-žilnih bolnikov, pravi strokovni direktor interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Zlatko Fras. V času celotne epidemije so na interni kliniki obravnavali okoli desetino bolnikov manj kot sicer. Največji izpad je bil v prvem valu, ko so beležili tudi tretjino manj bolnikov, saj so ljudje zaradi strahu pred okužbo preprosto odlašali z iskanjem pomoči. "To ni bil čas, ko ljudje ne bi zbolevali, ampak niso prišli k zdravniku na akutno obravnavo." A pozneje so ti kronični bolniki prihajali na internistično prvo pomoč zaradi hudega poslabšanja stanja, saj so predolgo čakali doma. Na internistični urgenci se je tako obisk v nadaljevanju povečal za kar 20 odstotkov.
In obravnava hujših zapletov je bistveno težja in dolgotrajnejša od obravnave lažjega zdravstvenega stanja, opozarja Fras. V nadaljevanju epidemije pa je na zdravstveno stanje mnogih bolnikov vplivala tudi manjša dostopnost osebnih zdravnikov. Bolniki so tako kljub zapletom ostajali doma, in ko so bili popolnoma oslabeli, so jih urgentno pripeljali v bolnišnico. "Čeprav nimam empiričnih dokazov, ki bi to podkrepili, se je umrljivost teh bolnikov zaradi manjše dostopnosti zdravstva verjetno povečala, njihova življenjska doba pa skrajšala." Dolgoročno bo torej epidemija vplivala na poslabšanje zdravstvenega stanja številnih kardioloških bolnikov tako zaradi manjše dostopnosti zdravstvenih storitev kot tudi zaradi vpliva prebolevanja covida-19 na te bolnike.
Skoraj 90.000 bolnikov danes na pregled ali operacijo čaka nedopustno dolgo
Če gre verjeti podatkom o številu čakajočih, ki jih zbirajo na NIJZ – tudi sami namreč opozarjajo, da se lahko podatki razlikujejo od resničnega stanja, saj bolnišnice oz. izvajalci zdravstvenih storitev podatkov o čakalnih dobah ne poročajo ažurno v centralni sistem – danes na zdravstvene storitve čaka 5000 ljudi več kot pred epidemijo, ne glede na to, da je bilo v dveh letih skupno izdanih skoraj 930.000 manj napotnic.
Pri tem pa se je v zadnjih dveh letih za petino povečalo število tistih, ki čakajo nedopustno dolgo. Medtem ko je v začetku februarja 2020 na prvi pregled in storitve nedopustno dolgo čakalo slabih 74.000 bolnikov, jih danes čaka že skoraj 90.000.
Podvojilo se je število tistih, ki čakajo nedopustno dolgo, a bi morali biti zaradi svojega zdravstvenega stanja obravnavani zelo hitro, torej v 14 dneh. Danes skoraj 13.000 ljudi v državi nedopustno čaka na pregled z napotnico zelo hitro, dobrih 38.500 z napotnico hitro in več kot 38.300 z napotnico redno.
Leta 2020 je bilo v bolnišnicah opravljenih 58.000 manj obravnav kot leta 2019, bolniki pa so v bolnišnicah preživeli skupaj 400.000 dni manj kot leto prej. Epidemija je tudi lani vplivala na manjšo izvedbo programov zdravstvenih storitev, a manj kot leto poprej.
Podaljšalo se je tudi čakanje na prvi pregled pri specialistu. Medtem so bolniki pred epidemijo denimo na prvi kardiološki pregled v povprečju čakali 40,6 dneva, pa so imeli napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro, ki bi jim morala omogočiti pregled v 14 dneh, morajo dve leti pozneje v povprečju čakati 20 dni več. Na prvi pregled pri nevrologu čakajo danes z napotnico zelo hitro skoraj tri mesece, dolžina čakanja se je v primerjavi z dvema letoma prej podvojila. Še slabše so jo odnesli bolniki z napotnico redno. Na prvi pregled pri revmatologu se povprečno čaka slabi dve leti, na nevrologa devet mesecev.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.