K temu je treba prišteti še 56.806 evrov, na kolikor je ocenjena vrednost dobrih 60 kvadratnih metrov poslovnih prostorov na Cankarjevi 6D v Mariboru, ki jih na tem seznamu ni, so pa na njihovo ime vpisani v Zemljiški knjigi. Vse skupaj je vredno približno toliko, kolikor je SDS plačala za vilo na Trstenjakovi (1,8 milijona evrov).
A SD je do večine svojih nepremičnin prišla na drugačen način - kot lastnik se je vpisala na nepremičnine, ki jih je prej upravljala Zveza komunistov in so bile v prejšnjem sistemu družbena, torej skupna last. Med temi najbolj izstopa stavba na Tomšičevi za parlamentom,ki jo je SDP zamenjala z državo za vilo na Levstikovi in prostore na Slovenski. (Kot zanimivost: vlada je ob menjavi vilo ocenila na skoraj milijon evrov, danes je po oceni Gursa vredna slabega pol milijona.)
Da je država leta 1993 s to Menjalno in darilno pogodbo s SDP, danes Socialnimi demokrati, celo povečala svoje premoženje za osem milijonov mark, današnjih dobrih sedem milijonov evrov, je takrat zatrjeval podpisnik pogodbe, generalni sekretar vlade Mirko Bandelj.
Gre namreč za izračun, da se je SDP odpovedala večji vrednosti nepremičnin, kot jo je dobila v zameno. Preračunani zneski iz pogodbe kažejo, da so vilo na Levstikovi in prostore na Slovenski ocenili na dva milijona evrov, Tomšičevo pa na dobrih devet milijonov.
Poslanec SLS Marjan Podobnik je po podpisu pogodbe Bandlja opozoril na "negiranje dosedanjih sklepov Državnega zbora". Gre za dogovor vodij klubov delegatov v tedanji Skupščini leta 1990, da se do nadaljnjega prepove odtujevanje in promet z nepremičnim premoženjem bivših družbenopolitičnih organizacij. A Bandelj je Podobniku odpisal, da "Vladi ni poznan noben sklep Državnega zbora, ki bi se nanašal na navedeno vprašanje, zato se s komentarjem gospoda Podobnika /.../ne more strinjati."
Tudi nekdanji predsednik SDP Ciril Ribičič, sicer profesor ustavnega prava, se razprav o odtujevanju družbenega premoženja ne spominja. Za časnik Dnevnik je julija 2013 povedal: "To lastništvo je bilo leta 1990 povsem nesporno in takrat tega ni nihče problematiziral. Nekateri so sicer grozili z novo nacionalizacijo. Zanimiva je bila takratna izjava Ivana Omana, da stranka lahko obdrži svojo lastnino, če dovoli večstrankarske volitve."
Zavlačevanje s sprejemom zakona?
Delitev družbenega premoženja so uredili šele leta 1994 z Zakonom o političnih strankah. A tedaj je bila SDP že vpisana kot lastnik v Zemljiški knjigi. Ustavna sodnika Tone Jerovšek in Matevž Krivic sta v ločenem mnenju k sklepu iz leta 1992 o tem, da si SDP ne more prisvojiti družbene lastnine nekdanje Zveze komunistov, celo namignila na to, da so ureditev lastninjenja namenoma preložili: "Ustavno sodišče bi moralo /../ v postopku oceniti, ali sta ZKS-SDP in Zveza sindikatov res že prešli iz statusa nekdanjih družbenopravnih oseb v status civilnopravnih oseb, kdaj se je to eventualno zgodilo in kakšne so v tem primeru pravne posledice takega prehoda (če te posledice zakonsko niso bile urejene in je bilo ob sprejemanju zakona o političnem združevanju to vprašanje namenoma prepuščeno kasnejši zakonski ureditvi, delovanje in status sindikatov pa ne takrat ne danes nista bila zakonsko urejena)."
Mirko Bandelj je pri utemeljevanju zakonitosti Menjalne in darilne pogodbe Marjanu Podobniku še zapisal, da se "vpis v zemljiški knjigi /.../ po veljavnem pravnem redu šteje za verodostojnega".
Okoliščine vpisa si lahko preberete tukaj.
Občine državi pokazale, kako vrniti premoženje
SD ima v lasti tudi več kot 800 kvadratnih metrov v stavbi v Novi Gorici, imenovani Kremelj. Leta 2009 je tedanji poslanec SNS Zmago Jelinčič vlado spraševal, zakaj tega premoženja nekdanje Zveze komunistov ni prepisala nase oziroma lokalno skupnost, kot ji omogoča Zakon o političnih strankah iz leta 1994.
Milan Cvikl, tedanji generalni sekretar Pahorjeve vlade, mu je odgovoril:
"V zvezi z vprašanjem, zakaj navedene nepremičnine niso skladno s 34. členom Zakona o političnih strankah prenesli na Republiko Slovenijo oziroma lokalno skupnost, je potrebno poudariti, da ne razpolagamo z naslednjimi podatki: s kakšnim nepremičnim premoženjem so družbenopolitične organizacije ob uveljavitvi Zakona o političnih strankah razpolagale, v kakšnem obsegu je bilo to premoženje ustvarjeno z lastnimi prispevki in kaj se je s premoženjem dogajalo po uveljavitvi zakona."
Toda v Novi Gorici se z Bandljevimi in Cviklovimi argumenti niso zadovoljili: v Zemljiški knjigi je namreč vpisan spor med SD in občino glede lastništva Kremlja - občina se je torej v mestu, kjer ima SD zelo močno volilno bazo, odločila tožiti stranko zaradi neupravičenega lastništva prostorov v tej stavbi, za katere Socialni demokrati sicer pobirajo najemnino.
Nadaljevanje jutri:
Kako so v občini Šentjur pri Celju dosegli, da so prostori ostali v občinski lasti.
KOMENTARJI (293)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.