Cigler Kralj napačno o rodnosti v Sloveniji
Janez Cigler Kralj je dejal, da rodnost v Sloveniji pada. Podatki Statističnega urada od leta 2015 do lani pa kažejo, da stopnja rodnosti v Sloveniji v zadnjih sedmih letih niha. Statistično gledano celotna stopnja rodnosti pomeni povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi (od 15 do 49 let). In sicer je leta 2015 znašala 1,57 otroka, leto pozneje je narasla na 1,58, 2017 na 1,62. V tem obdobju je prvič padla leta 2018, in sicer na 1,61, kjer je vztrajala še leta 2019. 2020 ponovno padec na 1,60, nato pa leta 2021 dvig rodnosti na 1,64 otroka. Izjava Ciglerja Kralja tako ne drži.
Cigler Kralj je med drugim dejal, da se je po podatkih Statističnega urada leta 2020 iz Slovenije odselilo prek sedem tisoč mladih.
Po podatkih Statističnega urada se je leta 2020 iz Slovenije odselilo skupno 17.745 prebivalcev, od tega 5.811 slovenskih državljanov in 11.934 tujih. Če podrobneje pogledamo mlade, stare od 15 do 34 let, pa lahko ugotovimo, da se je pred dvema letoma v tujino preselilo 7.592 mladih, ki so pred tem (vsaj nekaj časa) živeli v Sloveniji. Če pa denimo upoštevamo samo slovenske državljane, pa se je leta 2020 iz Slovenije odselilo 5.811 slovenskih državljanov vseh starosti, od tega 2.220 mladih. Trditev predsedniškega kandidata Ciglerja Kralja smo tako označili s previdno, saj so v statistiko tujih državljanov, ki so se odselili, vključeni denimo tudi študenti, ki so v Slovenijo prišli na izmenjavo.
Cigler Kralj pravilno o vse več ilegalnih migracij
Predsedniški kandidat Nove Slovenije je dejal, da se ilegalne migracije povečujejo. Po podatkih Policije za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 2022 so obravnavali 11.409 ilegalnih prehodov državne meje. V enakem obdobju lani pa 5.914 ilegalnih prehodov. Število ilegalnih prehodov se je v enem letu povečalo za 92,9 odstotkov. Največ je bilo državljanov Afganistana, Bangladeša in Pakistana. Cigler Kralj je navedel pravilen podatek.
Se podeželje res prazni, kot trdi Prebilič?
Vladimir Prebilič trdi, da se slovensko podeželje izjemno hitro prazni. Kot v Viziji razvoja slovenskega podeželja pišejo avtorji z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je sliko slovenskega podeželja težko oblikovati, saj natančne statistike uradno ne vodi nihče. V študiji sicer slovenske občine delijo na štiri tipe, kjer se urbano in podeželsko prebivalstvo povečuje ali zmanjšuje. V podeželskih občinah, ki so bližje glavnemu mestu in nekaterim regionalnim centrom, pa tudi turističnim centrom, prebivalstvo celo narašča, medtem ko odročnejša podeželska območja beležijo vse izrazitejšo depopulacijo, ki jo kažejo tudi projekcije trendov do 2038.
Podobno ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), in sicer da je poseljenost v Sloveniji neenakomerna in razpršena ter da se prometno in slabše dostopni predeli, še posebej tisti ob meji, praznijo. Ker pa uradna statistika ni na voljo, poleg tega nekatere podeželske občine s prometno in drugo pomembno infrastrukturo zadnja leta poročajo o trendu priseljevanja, smo kazalec na dejstvometru pomaknili na previdno.
Se število splavov res zmanjšuje?
Predsedniški kandidat Vladimir Prebilič pravi, da se število splavov zmanjšuje. Leta 2016 je bilo pri nas 3.736 dovoljenih splavov, leta 2020 pa 2.945. Izjava torej drži.
O pravici do splava smo v rubriki Dejstva obširno pisali. Stopnja dovoljene splavnosti (razmerje med številom dovoljenih splavov in številom žensk v rodni dobi) v Sloveniji upada vse od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila skoraj šestkrat višja kot v zadnjih letih, ocenjujejo na Nacionalnem inštitutu za zdravje. Prav tako se je v tem obdobju pomembno zmanjšalo razmerje med številom dovoljenih splavov in živorojenih otrok. "Če smo v osemdesetih imeli tudi po sedem prekinitev nosečnosti na 10 živorojenih otrok, imamo v zadnjem desetletju manj kot dve prekinitvi nosečnosti na 10 živorojenih in to kljub dejstvu, da je bilo v osemdesetih letih število živorojenih precej višje." Razmerje med številom dovoljenih splavov in številom živorojenih otrok je v obdobju 2011–2020 upadlo za 19 odstotkov.
Cigler Kralj: V NSi je začel kot tiskovni predstavnik
Politolog Janez Cigler Kralj je nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministroval je v času tretje Janševe vlade. Trenutno je poslanec stranke NSi v Državnem zboru in vodja poslanske skupine. Pred tem je bil v stranki NSi strokovni sodelavec in tiskovni predstavnik, desetletje nazaj pa višji svetovalec za odnose z javnostmi na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije ter asistent predsednika uprave Infonet media.
Stranke Levica, SAB, SD in LMŠ so predlagale interpelacijo ministra Ciglerja Kralja. Cigler Kralj je uspešno prestal interpelacijo, 38 poslancev je glasovalo za, 44 proti. Razlog za predlog interpelacije je bila dodelitev 130.000 evrov finančnih sredstev Zavodu Iskreni na razpisu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije covida-19 in zmanjševanju njenih posledic. Cigler Kralj je soustanovil zavod, iz lastništva se je umaknil le tri dni pred prevzemom ministrske funkcije. V zavodu je več let delal kot prostovoljec. Kasneje je Komisija za preprečevanje korupcije potrdila, da Cigler Kralj ni kršil pravil integritete in korupcije. Predlagatelji interpelacije so Cigler Kralju tudi očitali slabo obvladovanje epidemije v domovih za starejše. Cigler Kralj je vse očitke zavrnil. Zavod Iskreni je od proračunskih porabnikov od ustanovitve do danes prejel 493 tisoč evrov, približno polovico – 238 tisoč evrov – je prejel v času prejšnje vlade, ko je bil Cigler Kralj minister za delo.
Prebilič: Lokalni politik vstopa na prizorišče državne politike
Vladimir Prebilič je doktoriral na področju obramboslovja. Bil je predstojnik Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. Danes je ob funkciji nepoklicnega župana še predavatelj na Fakulteti za družbene vede. V lokalni politiki deluje že vrsto let, bil je občinski svetnik in podžupan občine Kočevje. Župan Kočevja je prvič postal leta 2010, izvoljen je bil v drugem krogu. Za župana je bil potem izvoljen še dvakrat. Je tudi član predsedstva Združenja občin Slovenije, član predsedstva Skupnosti občin Slovenije, član Vzhodne kohezijske regije kot predstavnik jugovzhodne Slovenije in vodja delegacije RS v Kongresu lokalnih oblasti pri Svetu Evrope. Deloval je tudi v državni politiki. Med drugim je bil osebni svetovalec predsednika stranke SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev. Do leta 2009 je bil tudi član SD.
Občina Kočevje je bila med občinami najuspešnejša pri cepljenju proti novemu koronavirusu. Občina si je takrat prislužila grajo nacionalnega koordinatorja cepljenja Jelka Kacina, češ da so porabili preveč cepiva oziroma več, kot jim ga je pripadalo. Prebilič se je branil: "Nikomur nismo ukradli teh cepiv."
KOMENTARJI (273)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.