Cene mesa višje za 81 odstotkov. Bo meso za slovenskega kupca postalo predrago?

Za kilogram mesa Slovenci plačujemo vedno več. Indeksi cen mesa kažejo, da so bile cene mesa julija letos za 81,3 odstotka višje kot na začetku leta 2004, pojasnjujejo na statističnem uradu. Pri govejem za 125 odstotkov.

Zakaj cene rastejo? Po mnenju dr. Andreja Udovča z Biotehniške fakultete zato, ker rastejo vse cene, kar je deloma posledica splošne inflacije, deloma pa zaradi sprememb pri povpraševanju. "Če imate omejeno količino, ki jo lahko proizvedete, povpraševanje se pa povečuje, je logična reakcija ponudnikov, da dvignejo cene in na ta način selekcionirajo dostop kupcev do proizvoda." 

Kaj pa kaže analiza drobnoprodajnih cen? Denimo goveje meso s kostjo je lani v primerjavi z letom 2018 naraslo z dobrih pet evrov na kilogram na osem evrov in pol. Cena se je torej dvignila za skoraj 63 odstotkov. Cene svinjskega mesa s kostjo in piščančjega brez kosti pa so narasle za precej manj. 

Bo slovensko goveje meso na potrošnika predrago?

Problem, ki ga pri govedini vidi Matej Resnik, generalni direktor Farme Ihan – še zadnjega živilskega podjetja v lasti države – je, da se v zadnjem času vedno več živih živali izvaža v tujino. "Meso gre tja, kjer sta primerna cena in potrošnja." Kaj pa to za nas pomeni? "Pojavlja se manko žive živine, katero bi mi odkupili, posledično se cene dvigujejo, kar pomeni, da imamo mi potem vedno več težav to ceno prenesti v prodajne cene. Če bi se to dolgoročno nadaljevalo, bo slovensko goveje meso za potrošnika lahko predrago." Po nekaterih analizah, pravi Resnik, naj bi bil slovenski potrošnik za slovensko meso pripravljen plačati od 5 do 10 odstotkov več. 

Višja cena za slovensko meso?

"Če želimo v naših supermarketih ponujati meso po nizki ceni, ki je nižja od proizvodne cene v Sloveniji, je potem edina možnost uvažati s trga, kjer je to možno nabaviti po nižji ceni," pojasnjuje profesor Udovč. 

Izključno slovensko meso prodajajo v največji zadrugi Trebnje-Krka, pojasnjuje vodja komerciale Mojca Papež. "Za goveje meso je glavni dobavitelj naš lokalni MIM Mesarstvo in KZ Metlika. Svinjino dobivamo od KZ Sevnica in Mesa Kamnik. Res je, da je uvoz cenejši, ampak je tudi kakovost drugačna. Pri nas so kratke poti, vsak dan je sveže. Zadruge, dobavitelji odkupujejo tudi od naših kmetov, od nas, tako da vemo, kaj damo v hladilne vitrine in kaj našim strankam lahko ponudimo. Res so cene nekoliko višje, je pa zato kakovost neprimerljiva."

V mesnici v Pivki Jakob Slavec in Peter Šestan pojasnjujeta, da ponujajo kakovostno, domače slovensko meso za pošteno ceno. "Vse meso, ki ga mi prodajamo, je vzrejeno na našem področju, predvsem govedina in teletina. Se trudimo, da vselej zagotavljamo meso iz teh okrajev. Svinjina je tudi slovenska, a na naših koncih v bistvu ni rejcev." Akcij si za razliko od trgovcev ne morejo privoščiti. "Oni, ko to meso ostaja oz. je nekega dela preveč na trgu, naredijo akcijo in znižajo ceno. "Mi pa se ves čas trudimo, da imamo sveže meso in ga sproti porabimo. Akcij si ne moremo privoščiti in tukaj pride do razlike v cenah."

Boljša cena v Italiji

Rejec goveda Klemen Škufca iz Grosuplja veliko večino, praktično vse pitance, naenkrat redi okoli 120 glav živine, proda neposredno v Italijo, saj zanje dobi boljšo ceno. "Italijanski kupec je bolj zahteven in želi imeti bolj zamaščeno meso in bolj mesne pasme živali. Zato lahko na ta račun dosežemo nekaj centov višjo ceno. Takšno meso ima boljši okus. Slovenski kupec pa, ali tega še ni prepoznal, ali pa mu je cena previsoka."

Italijanski kupci pridejo k njemu na kmetijo, izberejo živali in določijo ceno na licu mesta. In kakšna je razlika v ceni s slovenskim mesom? "Trenutno od pol evra do 70 centov na kilogram žive živali." Ne gre za to, da Italijani ne bi imeli kakovostnega govejega mesa oziroma vzrediteljev in da bi bilo slovensko meso toliko boljše od italijanskega. "Oni so specialisti, veliko boljši kot mi v Sloveniji. Oni bodo najprej pokupili in zaščitili svojega kmeta. Ker imajo primanjkljaj mesa, pa tudi ostalih kmetijskih proizvodov, iščejo najbližji trg in Slovenija je eden izmed njih. Pa še vedno dobi italijanski kmet boljše plačilo, za enako meso, kot ga ponujajo nam."

Poglejmo kakšne so trenutno cene na kmečki borzi. Za goveje meso – bika starega do 24 mesecev – bi v Sloveniji dobili 5,22 evra na kilogram brez DDV, v Italiji bi dobili več – 5,7 evra, na Hrvaškem in v Nemčiji skoraj enako kot pri nas, v Avstriji pa celo manj in sicer bi za kilogram bikovega mesa prejeli 5,1 evra. 

Konkuriramo evropskim cenam

Po besedah Resnika konkuriramo evropskim cenam, za primerjavo uporabi Avstrijo. "Avstrija je štiri in polkrat večja od Slovenije, proizvede 20-krat več svinjskega mesa kot mi. Imajo povsem drugačno regulacijo, nižje proizvodne stroške, ekonomija obsega je drugačna in oni so konkurenčni v širšem evropskem prostoru in mi pač z njimi tekmujemo."

Cena na prvem mestu – kdo je kriv? Privabljanje z akcijami?

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v letu 2023 ugotavlja, da je cena – akcije, popusti – pri potrošnikih na prvem mestu, lokacija prodajnega mesta na drugem, na tretjem razmerje med kakovostjo in ceno, na četrtem mestu pa je poreklo. 

Da je cena na prvem mestu, je tudi posledica intenzivne kampanje oz. poslovnega modela na katerem temelji tudi konkurenčnost med posameznimi trgovci oz. ponudniki, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik, "kjer seveda kupce privabljajo s cenami, kar je pravzaprav posledično vplivalo tudi na to, da je za potrošnike to na prvem mestu."

Mesna kategorija je izredno pomembna za trgovce, podobno kot sadje, zelenjava, kruh in mleko, saj te kategorije vplivajo na to, v katero trgovino bo šel kupec. Zato se trgovci zapletajo v hude cenovne boje za sveže meso, kar potem vpliva tudi na proizvajalce in dobavitelje. S čimer se Matej Resnik ne strinja. "Mislim, da bi moral tudi varuh prehranske verige narediti domačo nalogo, saj so se v zadnjem času, predvsem odkar je nakupna košarica v veljavi, naši izdelki na policah prodajali pod našo veleprodajno ceno. Se je nekdo odločil in prodajal z negativno maržo. To bi varuh moral raziskati in predlagati korektivne ukrepe. V tujini je to rešeno z omejevanjem negativnih marž."

V Sparu v povprečju dve tretjini mesa prodajo v promocijah oz. akcijah, ostalo je redna prodaja, pojasnjuje vodja programa meso v Sparu Uroš Čelebić. "Lahko pa poudarim, da zaradi promocij ne znižujemo nabavnih cen v verigi navzdol." Potrošnik je zadnji v verigi in pove, kaj bo kupoval, kje in po kakšni ceni. "Karkoli se dogaja na trgu, se tudi mi prilagodimo."

Opolnomočiti potrošnika

Kaj na trgovinski zbornici menijo o praksi, da trgovci med seboj tekmujejo in kupce privabljajo z (naj)nižjimi cenami, kar posledično tudi vpliva na to, da je cena za potrošnike na prvem mestu? "Konkurenca med trgovci na slovenskem trgu je popolna, oblikovanje cen pa odraz tržnih razmer ter poslovnih odločitev posameznega poslovnega subjekta. Poleg tega je Slovenija majhna država, zato se lahko potrošniki pogosteje po svoje nakupe odpravijo tudi v sosednje države, kar pomeni, da morajo biti trgovci pri oblikovanju svojih cenovnih politik pozorni tudi na zagotavljanje cenovno konkurenčne ponudbe. V nasprotnem primeru se lahko v relativno kratkem času poveča obseg odliva kupne moči, še posebej ob dejstvu, da so trgovine ob nedeljah v Sloveniji v glavnini zaprte, razen redkih izjem." 

Po mnenju vodje programa meso v Sparu Uroša Čelebića, bi morali vsi v verigi potrošnika opolnomočit do te mere, da potrošnik, ko pride pred prodajno polico, ko vzame slovensko, ve, kaj to pomeni za vsakega deležnika v verigi. Ko bomo dvignili zavest v slovenskem potrošniku, bomo lahko govorili o boljši samooskrbi oz. da bo veriga bolj trajnostna. Za dober zgled nam je, poudari Čelebić, lahko Avstrija. "Tam je kupec vedno ponosen na avstrijsko meso, ki ga kupi."

Je meso preverjeno?

Nad tem, kakšno meso je na trgovskih policah, z nadzori od rejcev do trgovcev preverja Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Lani so samo v klavnicah in ostalih obratih, kjer opravljajo dejavnosti, povezane z mesom, opravili 1500 pregledov. Ugotovili so v glavnem neskladja pri izpolnjevanju higiensko-tehničnih zahtev, nedoslednost izvajanja lastnih kontrol in izpolnjevanje zahtev zakonodaje na področju živalskih stranskih proizvodov, pojasnjuje Mojca Čeh, vodja oddelka za varno hrano na ljubljanskem območnem uradu inšpekcije. "Večjih nepravilnosti, ki bi pa kazale na slabo kakovost ali slabo varnost živil, pa nismo odkrili."

Opravljajo tudi vzorčenja. "V povprečju se vzame na letni ravni okrog 1500 vzorcev. Neustrezna, neskladna ali nevarna sta bila v letu 2023 samo dva." 

Kaj preverjajo na inšpekciji? "V verigi preverjamo že kakovost krme, ustreznost krme, ustreznost vode, ki jo živali zaužijejo. Preverjamo zdravstveno stanje, sledljivost živali, ki pride v klavnico. Ko je enkrat v klavnici, je potem sledljivost mesa, varnost mesa. Nato se meso razkosa, predela v izdelke ali ostane sveže meso in se naprej po distribucijski verigi preko trgovcev dostavi v hladilnice, direktno v trgovine. V trgovinah se vnovič nadzira sledljivost, označevanje, higienski pogoji, temperature, ki jih morajo vsi členi izpolnjevati."

Pri Ihanu imajo tudi lastno veterinarsko službo, ki skrbi, da so živali zdrave ter notranji nadzor kakovosti, da lahko ukrepajo še preden pride do kakšnih neskladij. Meso iz tujine, ki ga ponujajo v svojih vitrinah, nadzirajo še sami trgovci. V Sparu so za vse, kar pride v skladišče oz. trgovine, standardi preverjanja enaki, tako za slovensko kot tuje meso. 

Povprečne marže razkrila le Spar in Jager

Sparove marže na postrežnem mesu so v letu 2023 glede na leto 2022 padle, tudi na splošno je postrežno meso nizko profitabilno, pravijo. Prav tako se jim niža skupna maloprodajna marža, ki je bila lani 26,16 odstotka. Ostali trgovci razen Jagra – ki ima v povprečju 20-odstotne marže – marž ne razkrivajo.

Je pa Spar edini kupec doslej razkril maržo na posameznem izdelku, tudi mesu. Poglejmo konkretno: lani je pri kilogramu svežega svinjskega stegna, ki je v redni prodaji pri Sparu stal 9,4 evra, marža trgovca znašala dobre tri evre in pol. 

Kakšne so marže pri trgovcih ne vedo niti pri trgovinski zbornici, saj da gre za poslovne odločitve posameznih subjektov. Pojasnjujejo pa, da dobičkovnost trgovske panoge znaša zgolj dva odstotka, kar je praktično na repu' držav članic EU. Padec dobičkovnosti v trgovini je posledica naraščajočih stroškov v zadnjem obdobju, energentov, stroškov dela, poslabšanja pogojev poslovanja.

Največji zaslužki na koncu verige?

Trgovci so najmočnejši člen v prehrambni verigi, ocenjuje Andrej Udovč. To prepoznava naša država, tudi evropska skupnost, pravi, saj je eden od horizontalnih ciljev v skupni kmetijski politiki ravno doseči večjo uravnoteženost pri delitvi dobička med členi v verigi. Pridelovalcev je največ in so tudi najšibkejši člen v verigi, ko gre za urejanje pogodbenih razmerij, dodaja varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik.

Kmečko delovno mesto je eno najdražjih, pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze. Da si zagotovi infrastrukturo, stroje, hlev, donosnost pa je nizka. "Je najšibkejši del. Vidimo pa kakšno zneski se vrtijo na koncu verige. Samo pet trgovcev v Sloveniji letno za promocijo porabi 260 milijonov evrov." 

Ni pa zavedanja, opozarja Florjančič, da bo "tudi na koncu verige zmanjkalo produktov, če ne bomo ustrezno poskrbeli za našo zelo razdrobljeno strukturo kmetov in tudi ranljivo živilsko industrijo. Čez nekaj let se lahko zgodi, da bomo potrošniki na policah opazili enormen delež hrane iz tujine, nad katero nimamo toliko nadzora, kot imamo nad lokalno."