'Če vlada z javnim denarjem ravna odgovorno, ljudje nimajo težav s plačevanjem davkov'

Starša Suzane Macuh sta po rodu Slovenca, sama pa že od rojstva živi na Švedskem v mestu Köping. "Rojena sem v našem kraju, vendar se počutim kot Slovenka." Zaposlena je na občini, kjer dela kot svetovalka za raznorazna društva. Pred leti je delala tudi v Sloveniji. "Žal se mi je zdelo, da ni nič kaj dosti ostalo v šparavčku kljub garanju in trudu." Davek na bruto plačo je nekje med 23 in 33 odstotki. Švedi zelo cenijo prosti čas, zato menijo, da če ima delavec lepo ravnovesje med delom in prostim časom, je bolj vesel in zvest delu. 

Življenje na Švedskem ni toliko dražje, pravi. "Stroški so podobni kot v Sloveniji, vendar se ob koncu meseca da tudi kaj prihraniti. Trenutno imamo visoko inflacijo in so cene poskočile. Liter mleka stane približno en evro. Zdravstvo otrok je zastonj do 18. leta, ostali plačamo približno 18 do 35 evrov za obisk pri zdravniku."

Življenje in delo v skandinavskih državah dobro pozna tudi Domen Žalec, ki na Danskem dela malo več kot eno leto, tam pa je odšel prek Danfossovega podiplomskega programa in se odločil, da v podjetju ostane, dela kot produktni vodja. Pravi, da je Danska zelo davčno obremenjena država. "Osebno mislim, da se delo še vedno bolj splača na Danskem, ker je toliko višja plača, mislim, da Slovenija nesorazmerno zaostaja pri plačah v primerjavi s stroški." Sicer pravi, da je življenjski standard med državama podoben. "Mislim, da se v Sloveniji živi bolje kot se prikazuje in kar radi jamramo. Na Danskem veliko davkov še pride za plačo. Na primer 25-odstotni DDV, tudi na hrano. Davek na motorna vozila je v povprečju 150 odstotkov vrednosti - avto je tukaj luksuz."

In zakaj skandinavski model visokih davkov deluje? 

"Ker ima vsak človek, ki živi tu, možnost priti do zdravnika, šolati otroke in dobiti hrano v šoli, se včlaniti v športna društva, dobiti nego za ostarele in podobno ne glede na višino plače ali zmožnosti plačila. Vse to omogočajo visoki davki," pove Suzana. 

Po besedah Petra Jenka, namestnika direktorja Finančne uprave, se večkrat izpostavlja povezava med višino davčne obremenitve in stopnjo davčne kulture. "Praviloma je tako, da višja ko je davčna obremenitev, višja je tudi davčna kultura, kar je morda na prvi pogled nelogično, ampak to je dejstvo. V tistih državah, predvsem v evropskem okviru, večkrat izpostavljamo skandinavske države, saj je davčna obremenitev izrazito visoka, ampak je izrazito visoka tudi davčna kultura." Po njegovem mnenju skandinavski model funkcionira, ker ljudje v teh državah enostavno vidijo, da država ravna z javnim denarjem odgovorno, transparentno in da ga ne prejemajo določeni subjekti, ki so povezani s politiko, da ni kančka korupcije v samem sistemu. 

Enako meni tudi Domen Žalec, čeprav je obdavčitev visoka, ljudje tudi dobijo v zameno od države veliko. Predvsem pa je danska družba drugačna, pravi. "Percepcija in verjetno tudi dejanska stopnja korupcije je nizka, kar daje ljudem občutek bolj odgovornega ravnanja z javnimi financami. Tudi ljudje imajo nasploh višjo stopnjo integritete, in tudi empatije, in na tem sloni njihov sistem. Predvsem, pa mislim, da moramo pogledati na splošno stanje gospodarstva, iz kjer se vse skupaj črpa. Danska je po število prebivalcev trikrat večja od Slovenije, vendar ima nesorazmerno več velikih, na svojih področjih vodilnih, podjetij. Danska je socialna država, ampak je še vedno zelo kapitalistična in vlaga v razvoj podjetij."

V Eures, mreži evropskih zavodov za delo, ocenjujejo, da iskalce zaposlitve iz Slovenije v skandinavskih državah pritegnejo nadpovprečna plača, dober socialni sistem in možnost vstopa na trg dela v poklicih z znanjem angleščine, brez znanja domačega jezika. Največ povpraševanja je po delavcih v zdravstvu in socialnem skrbstvu oz. negi starejših, po delavcih v gradbeništvu in delavcih s tehničnimi znanji (strojništvo, elektrika ...), po delavcih v transportu in logistiki ter po delavcih v gostinstvu in turizmu. Med bolj iskanimi delavci so tudi IT strokovnjaki.

Pomembno je dojemanje ljudi, kako država ravna z denarjem

Predvsem pa je pomembno dojemanje ljudi, kako država ravna s pobranimi sredstvi, pravi Jenko. "Če imajo ljudje občutek, da država s pobranim denarjem ravna gospodarno, ekonomično in premišljeno, potem seveda nimajo velikih težav s plačevanjem davčnih obveznosti. Če pa vidijo, da se davki porabljajo za nakupe preplačane medicinske opreme, za investicije v bloke termoelektrarn, ki so izrazito preplačane, potem imajo zavezanci hitro težave s plačevanjem davka."

Nadpovprečna davčna obremenitev

Smo država z nadpovprečnimi obremenitvami med državami OECD. Leta 2019 smo imeli delež javnih izdatkov v BDP okrog 43 odstotkov, leto kasneje 51 odstotkov, kar nas približa Nizozemski (42 odstotkov), Nemčiji (45 odstotkov), Islandiji, Luksemburgu (43 odstotkov) in Poljski (41 odstotkov). Največji delež je imela Francija s 55 odstotki, sledijo ji Finska (53 odstotkov) in Belgija (51 odstotkov).

Kljub splošnemu prepričanju, da so davčne obremenitve v Sloveniji nadpovprečno visoke, je delež pobranih davščin (vsi davki in prispevki skupaj) v primerjavi z BDP pod povprečjem Evropske unije, pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan. "Davčna obremenitev v Franciji, Belgiji in skandinavskih državah je za približno 10 odstotnih točk BDP višja kot v Sloveniji, v sosednjih Avstriji in Italiji pa za pet odstotnih točk BDP. Tudi Hrvaška ima za en odstotek BDP višjo davčno obremenitev kot Slovenija. Izmed najbolj razvitih evropskih držav imajo nižjo davčno obremenitev glede na BDP le Velika Britanija, Španija, Švica in Irska, ki pa bodisi zastopajo drugačen vrednostni sistem glede dostopnosti javnih storitev bodisi gre za davčne oaze."

Davčno breme je tako kot v večini razvitih držav z redkimi izjemami visoko, pravi ekonomist Anže Burger. "To je posledica trendne rasti izdatkov države v gospodarstvu, trgi se ožijo, privatna sfera usiha na račun javnih izdatkov, posledice so vedno višji davki. V nekem globalnem konkurenčnem mobilnem okolju obstajajo neke meje, do kam določen davek lahko gre. Podjetja oz. kapital in človeški kapital so vedno bolj mobilni, potem je bolj smiselno obdavčiti potrošnjo in nepremičnine, ki nikamor ne morejo uiti."

Pomembno je, kakšen obseg države si želimo, meni Polanec, to določa višino davkov. "Če mislimo, da ne potrebujemo boljšega zdravstvenega sistema, je obseg davkov ustrezen, če pa si družba želi krajše čakalne vrste in večji obseg storitev, bo mogoče treba povečati davčne stopnje, predvsem prispevne, ne toliko dohodnino."

Kam se Slovenija uvršča pri posameznih obdavčitvah?

Slovenija se glede davkov od povprečja EU razlikuje po njihovi strukturi davkov. "Slovenija v primerjavi s povprečjem EU zbere več davkov s posrednimi davki na potrošnjo (DDV in trošarine), precej manj z neposredno obremenitvijo dohodkov, premoženja in kapitala ter nekaj bolj z obremenitvijo plač s prispevki za pokojnine in zdravstvo," pravi Damijan.

Kot doda ekonomist Sašo Polanec, smo pri DDV nekje v sredini držav v Evropski uniji (EU), najvišje stopnje so na Madžarskem, Danska ima 25 odstotkov. Davki na potrošnjo (DDV in trošarine) predstavljajo drug največji vir davčnih prihodkov. Damijan ocenjuje, da so DDV in trošarine glede na povprečje EU nekoliko višje. Predvsem stopnje DDV, ki smo jih za desetino zvišali v času krize.

Nekoliko nižjo obdavčitev imamo pri davku od dohodka pravnih oseb (v letu 2020 je bila normativna davčna stopnja 19 odstotkov), pri katerem pa je efektivna davčna stopnja, upoštevajoč vse olajšave (olajšave v opredmetena sredstva 40 odstotkov in neopredmetena sredstva 100 odstotkov), le 6,59 odstotkov, kar nas uvršča med državami OECD na sedmo mesto, pravi Polanec. "Leta 2021 smo s tem davkom zbrali 1,1 milijarde evrov oz. 2.1 odstotkov BDP, leto prej pa 0,77 milijard evrov. Po višini davčnih stopenj zaostajamo za Slovaško, Irsko, Litvo in Madžarsko, ki imajo celo negativne povprečne efektivne davčne stopnje. Očitno je, da dokler imamo takšne države z izjemno nizkimi davčnimi stopnjami, težko postavljamo zelo visoke davčne stopnje. Celo Švedska in Belgija imata 20-odstotno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in efektivno davčno stopnjo okrog 14 oziroma 12 odstotkov," pravi Polanec.

Dohodki od kapitala (dividende, kapitalski dobički in obresti) so obdavčeni s 25 odstotki (do pet let držanja, reforma iz let 2022, ki je znižala stopnjo s 27,5 odstotkov), 20 odstotkov (od pet let in do 10 let), 15 odstotkov (od 10 let in pod 15 let) ter 0 odstotkov (od 15 let).

Bi lahko iz davkov dobili več?

Vedno bi lahko dobili več od davkov, pravi Polanec, saj noben javni sistem ni povsem učinkovito organiziran. "Menim, da je slovenski institucionalni sistem preveč birokratski in ne zasleduje ciljev, ki so skladni z višjo razvitostjo. Z drugimi besedami, sistem postavlja omejitve, ki koristne stvari omejujejo. Na primer plače v javnem sektorju niso konkurenčne in zato raziskovalni sektor ne more zaposliti raziskovalcev na razpisanih delovnih mestih. Podobno velja v zdravstvu, ki jemlje čas zdravnikom za izpolnjevanje obrazcev."

Polanec je prepričan, da mora zdravstveni sistem povečati obseg sredstev, saj je okrog devet odstotkov BDP premalo, čakalne vrste pa predolge. Verjetno bi bilo smiselno prispevne stopnje za zdravstvo dvigniti za najmanj dve odstotni točki. "Skandinavske države imajo višje izdatke za zdravstvo kot delež BDP-ja. Prehitevajo Slovenijo vsaj za eno odstotno točko, če gledamo vse skandinavske države skupaj. Če želimo nekaj takega, bo treba dvigniti obseg sredstev. Tudi na Švedskem imajo sicer čakalne dobe, tako da ne gre za povsem idealen sistem," doda Polanec.  

"Davčne stopnje lahko povečamo, vendar pa je vprašanje, ali so stroški davčnih stopenj višji od koristi. Na primer, kljub visokim obremenitvam dela so najvišje mejne davčne stopnje na dohodke fizičnih oseb 55 odstotkov, mi pa jih imamo postavljene na 45 odstotkov," pojasni Polanec. 

Davčna kultura je v Sloveniji dobra

Po mnenju Petra Jenka se zavezanci dobro zavedajo, zakaj se pravzaprav davki porabljajo, da so namenjeni vzdrževanju javnega zdravstva, javnega izobraževalnega sistema in infrastrukturnih projektov, torej cest, železnic in tako naprej. "Pomembno je tudi to, da je z davki mogoče krojiti vrsto politik. Z davčnimi spodbudami je možno vplivati na obseg investicij, ki jih bodo podjetja izvedla v prihodnje, možno se je odzivati na krizne dogodke, to je bilo zelo izrazito v preteklih dveh letih, ko je tudi Finančna uprava odigrala kar pomembno vlogo pri razdeljevanju pomoči v času zdravstvene krize." 

Polanec pravi, da je težko odgovoriti, kakšna je ozaveščenost pri plačevanju davkov. "Nekateri so, drugi ne. Koliko jih je na eni ali drugi strani, pa ne bom špekuliral. Vsekakor je pomembno, da se ves čas informiramo o izbirah, saj ljudje izbiramo predstavnike, ki v parlamentu sprejemajo proračun države in občinske predstavnike, ki sprejemajo občinske proračune. Kot volivci si moramo oblikovati stališče, ali želimo več plačevati za zdravstvo, šolstvo, raziskave in razvoj ter zato tudi povečati prispevke in davke, in kakšne implikacije imajo naše izbire z vidika razvitosti ter dohodkovne neenakosti. Res pa je, da ta vprašanja ne bodo nikoli enostavna, saj implikacije izbir niso jasne niti ekonomistom, ki se s tem profesionalno ukvarjajo."

Smo v Sloveniji nagnjeni k sivi ekonomiji, se skušamo izogniti plačevanju davkov? Jenko pravi, da je to povezano s kompleksnostjo davčnega sistema. Bolj ko je sistem zapleten, več ko je pravil postavljenih v samem sistemu, več bo tudi izogibanja. "Treba je stremeti k robustni davčni zakonodaji, enostavni za zavezance. To bi dandanes moralo že biti integrirano v sam sistem in zavezanci morajo biti tega razbremenjeni. To pa bo seveda zmanjšalo možnosti za izogibanje in zlorabe."

Jože P. Damijan ocenjuje, da je Slovenija kar dobra glede ureditve davčnega sistema in njegove enostavnosti. "Druge države niso bistveno bolj enostavne za poslovanje razen davčnih oaz. Večinoma imajo vse razvite države bolj zapleten davčni sistem, od česar dobro živijo samo davčni svetovalci in odvetniki."

Trenuten davčni sistem je nepregleden in tudi nepošten

Od zadnje večje reforme je preteklo že kar nekaj let, skozi leta pride do določenih političnih ravnanj in interesov, ki se odražajo v davčnem sistemu, pravi Božič. "Imamo zelo različne olajšave, izjeme znotraj zakonov, tudi rešitve, ki so se izkazale za neživljenjske za nekatere, ki sploh ne delujejo in se ne uporabljajo." 

Božič ocenjuje, da je davčni sistem nepregleden in tudi nepošten. "Vzamemo nekoga, ki ima bruto plačo 25 tisoč evrov. Njegova obremenitev bo zelo odvisna od tega, ali mu je delodajalec izplačal maksimalni regres in morda nekoliko nižjo plačo ter maksimalno poslovno uspešnost in spet nekoliko nižjo plačo, ker se je odločil za drugačen pristop. Fizična oseba je tako v bistveno drugačnem položaju z vidika davkov, strošek delodajalca pa je enak." 

Ugotavlja, da sta davčna in socialna politika nekje izgubili stik. "Družina po dohodkih in davkih brez upoštevanja, koliko je bilo transferjev, ne postavlja jasne slike, v kakšnem gmotnem položaju je. Treba se bo pogovarjati, kakšen je neto razpoložljivi dohodek posameznika oziroma družine po davkih in transferjih, ki so jih prejeli."

Božič ocenjuje, da je trenutni sistem takšen, da bi moral delovati pravilno. Minister za finance Klemen Boštjančič je napovedal, da se bo vlada odločila za širšo davčno reformo, kot je načrtovala sprva. V jeseni bodo o njej razpravljali v koaliciji, v začetku naslednjega leta pa z različnimi deležniki.

Z reformo bi naslovili priporočilo OECD, da bi bilo treba zmanjšati davčno obremenitev dela in da je še prostor za povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja, je dodal minister. In še, da želijo odstraniti vse anomalije, ki so se zgodile pri davkih in so "v veliki meri posledica bolj ali manj močnih lobističnih skupin".