Čakalne vrste priložnost za zavarovalnice, ki krepijo vzporedni zdravstveni sistem

Preskakovanje vrst in krepitev vzporednega zdravstvenega sistema 

Po 30 letih od lanskega januarja nimamo več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na koncu tudi številna lobiranja zavarovalnic niso bila dovolj, da bi se obdržal. Zavarovalnice so s premijami od tega zavarovanja samo leta 2023 pobrale 656,6 milijona evrov. Denar gre zdaj v blagajno ZZZS, ki je lani z obveznim zdravstvenim prispevkom, ki je nadomestil dopolnilno zavarovanje, pobral 695 milijonov evrov. Več kot prej zavarovalnice, saj ga zdaj, ker je obvezen, plačuje pet odstotkov več ljudi.

Ker so zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali ostale brez milijonskega posla, danes toliko bolj krepijo dodatna zdravstvena zavarovanja. Hiter dostop do splošnega zdravnika in specialistov, do diagnoze, posegov, ambulantne rehabilitacije, pa do drugega zdravniškega mnenja je samo nekaj zavarovalniških produktov, ki jih ponujajo zavarovalnice, za katere so dolge čakalne vrste, sicer še vedno velik problem javnega zdravstva, velika priložnost. 

Dodatna zdravstvena zavarovanja so sicer ponujali že pred ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a so zanje postala zdaj še toliko pomembnejša.

V Vzajemni so, pravi predsednik uprave Matija Šenk, svoje zavarovalne produkte posodobili in nadgradili. Nekatere manjše so dali na trg že lani, velike načrte imajo predvsem v letošnjem letu. 

"Pri nezgodi se običajno invalidnost plačuje kot posledica nezgode. Mi mislimo dati zavarovanje tudi kot posledico bolezni. Druga zadeva je drugo zdravniško mnenje, ki ga mislimo dodati. Če recimo dvomiš v prvega ali pa želiš še neko drugo mnenje," razlaga načrte Šenk.

Predlani 450.000 ljudi z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem

Konkurenčnost med zavarovalnicami je na področju ponudbe dodatnih zdravstvenih zavarovanj vse večja. "Mislim, da je Vzajemna prav znana po tem, da je asistenčni servis – po mojem mnenju, se moram pohvaliti – najboljši v Sloveniji. Že pri prvem klicu uredimo več kot 50 odstotkov obiskov pri zdravniku, tako rekoč danes, jutri, čez tri dni," hvali storitve Vzajemne njen predsednik uprave. 

V Slovenskem zavarovalnem združenju podatka o tem, koliko ljudi je imelo lani sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje, nimajo. "Je bilo pa že leta 2023 v kakršnokoli obliko dodatnega zdravstvenega zavarovanja mimo ukinjenega dopolnilnega vključenih približno 450.000 posameznikov," pravi direktorica združenja Maja Krumberger. 

Ocena: 90 odstotkov manj prihodkov za tri zavarovalnice 

Čeprav rezultatov za lansko leto, prvo brez teh prihodkov, zavarovalnice v celoti še ne razkrivajo, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja navaja oceno, kolikšen del pogače so izgubile. "Če so zavarovalnice v letu 2023 izkazovale še približno 650 milijonov premijskih prihodkov, se je v letu 24 zmanjšalo na približno 10 odstotkov tega zneska, tako da lahko ocenjujemo, da bo do konca leta 2024 teh premijskih prihodkov 65 milijonov."

Največ premij od dopolnilnega zavarovanja je leta 2023 pobrala Vzajemna, za skoraj 314 milijonov evrov, skoraj 209 milijonov je bil prihodek Triglava, zdravstvene zavarovalnice, Zavarovalnica Generali pa je imela od dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj najmanjši prihodek, slabih 133 milijonov evrov. Tega leta so zavarovalnice iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prikazovale slabe rezultate poslovanja, prav tako leto prej. Vzajemna je imela v letu 2023 28,1 milijona evrov izgube, Triglav, zdravstvena zavarovalnica dobrih 22 milijonov evrov, Generali pa 16,8 milijona evrov. V rdečih številkah so bile tudi leto prej. 

"Odhodki iz zavarovalnih poslov iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so v letu 2022 in 2023 presegali prihodke iz zavarovalnih poslov, kar je bil tudi povod, da smo zavarovalnice spomladi 2023 želele dvigniti premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje," nam pišejo iz zavarovalnice Generali. 

Zavarovalnice so v teh letih slabe rezultate pripisale dražjim zdravstvenim storitvam, posledica česar je bil njihov napovedani dvig s 35 evrov visoke premije za 30 odstotkov. 

"Medicinska inflacija je visoka, kot starajoča družba je vse več potreb po zdravljenju, hkrati se povečuje strošek zdravljenja," utemeljuje razloge zavarovalnic, ki so želele povišati premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Krumbergerjeva.

A ker je namero zavarovalnic o povišanju premije ustavila vlada in z uredbo leta 2023 določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na 35,67 evra, so zavarovalnice lani od države dobile 33,5 milijona evrov nadomestila.

So pa zavarovalnice visoke dobičke kovale pred letom 2022. Samo v letih 2020 in 2021 so imele iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja skupno slabih 24 milijonov evrov dobičkov. 

Triglava, zdravstvene zavarovalnice ni več

Zavarovalnice so se morale zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prestrukturirati. Najbolj drastično v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici. Nazadnje je imela od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja skoraj 210 milijonov evrov prihodkov. Danes ne obstaja več, pripojila se je matični družbi, ki sicer še vedno trži dodatna zdravstvena zavarovanja.

"Triglav, zdravstvena zavarovalnica je ponujala tako dopolnilna kot tudi dodatna zdravstvena zavarovanja ter z njimi povezane asistenčne storitve, ki jih v Skupini Triglav še naprej razvijamo tudi po pripojitvi omenjene zavarovalnice matični družbi," nam pišejo iz Zavarovalnice Triglav.

Ne razkrivajo pa podatka, koliko ljudi je zaradi tega ostalo brez dela. "Delovne procese na področju razvoja in ponudbe zdravstvenih zavarovanj smo prilagodili, pri čemer je bila večina obstoječih kadrov, ki so se odločili z delom nadaljevati, prerazporejena na primerna delovna mesta znotraj skupine," je njihovo pojasnilo glede tega.

Vzajemna odpustila 110 ljudi in zaprla 24 poslovalnic

Vzajemna je zavarovalnica, ki je izgubila največji del pogače od premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, leta 2023 slabih 314 milijona evrov, kar je predstavljalo 93 odstotkov njenih prihodkov.

"Zahtevno leto," pravi o lanskem poslovanju, prvem brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, predsednik uprave Vzajemne Šenk. Kot poudari, tolikšnega prihodka ne bodo mogli prav kmalu nadomestiti. O rezultatu lanskega poslovanja še ne želi govoriti. "Bomo pa poslovali pozitivno leta 2027, 2028, računamo." 

Zaradi izgube dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so naredili velike reze. V zadnjem letu in pol so odpustili 110 ljudi. Danes imajo tako 259 zaposlenih. Zaprli so 19 poslovalnic, njihovo število so s 55 zmanjšali na 31.

Predsednik uprave Vzajemne Šenk je kljub vsemu zadovoljen s poslovanjem. "Vzajemna je imela lani 32 milijonov evrov kosmate obračunane premije od vzporednih in dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Kosmato obračunana premija na dodatnih zdravstvenih zavarovanjih nam je zrasla za 12,4 odstotka. Pri na novo sklenjenih zavarovanjih je bila rast štiriodstotna, pri zdravstvenih zavarovanjih pa 21-odstotna."

Danes imajo dobrih 320.000 aktivnih polic, zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj. V zadnjem letu pa so se v zavarovalnici veliko ukvarjali tudi z njenim preoblikovanjem v delniško družbo na podlagi Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne.

Medtem v zavarovalnici Generali o poslovanju v zadnjem letu ter potezah, ki so jih sprejeli zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne govorijo.

Krepitev vzporednega zdravstvenega sistema

S sklepanjem dodatnih zdravstvenih zavarovanj zavarovalnice krepijo vzporedni zdravstveni sistem. Že v preteklosti so del kapitala namenjale za naložbe zasebnih zdravstvenih centrov. 

Zasebne zavarovalnice so se po mnenju ekonomista in profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Marka Jakliča preusmerile v vzporedni zdravstveni sistem oziroma v vzporedna tržna zavarovanja precej agresivno. Vzporedna po njegovem zato, ker marsikatero storitev plačujemo dvojno. "Specialista, pa tudi splošnega zdravnika na nek način plačujemo tako za obvezno zavarovanje, ker pa tam nismo zadovoljni, plačujemo tudi vzporedno."  Kot pravi Jaklič, so največji spodbujevalec vzporednega zdravstvenega sistema čakalne dobe in nezadovoljstvo v javnem sistemu. Vzporednost pomeni, da si bodo tisti, ki imajo denar, lahko privoščili preskakovati čakalne vrste. "Pa tudi boljše storitve," je prepričan Jaklič. 

In dodaja, ponudb zdravstvenega zavarovanja bo vse več. Ne le zato, ker zavarovalnice v tem vidijo svoj interes, ampak tudi, ker so zdravniki nezadovoljni, predvsem s pogoji dela, zaradi česar bežijo k zasebnikom. Vzporedni sistem bo tako, napoveduje Jaklič, vse močnejši. "Se ga pa seveda ne da prepovedati, mi smo v demokratičnem okolju EU in seveda takšne pobude in možnosti izbire prav gotovo obstajajo."