Borut Pahor edini evropski predsednik brez predsedniške rezidence?

Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar je dejala, da kolikor ji je znano, ni evropske države poleg Slovenije, ki ne bi imela rezidence predsednika ali predsednice. Sicer pravi, da ona kot potencialna predsednica rezidence ne bi potrebovala, vendar meni, da gre za zunanji videz države. Smiselno bi bilo narediti izračun, koliko bi stalo, če bi predsednik imel rezidenco, in koliko stane, če rezidence nima, še dodaja.

Kje živijo predsedniki evropskih držav? Iskanje smo zožili na države Evropske unije. Predsedniki po naših podatkih res imajo uradne rezidence, a v njih ne živijo vsi: hrvaški predsednik Zoran Milanović in avstrijski Alexander Van der Bellen se po koncu delovnega dneva v pisarni vrneta v zasebno prebivališče. Lahko pa bi se v času mandata preselila na Pantovčak oz. Hofburg.

Predsednik republike v Sloveniji nima posebne rezidence, v kateri bi živel. Borut Pahor in vsi dosedanji predsedniki so zato živeli v svojih hišah ali stanovanjih. V predsedniški palači na Erjavčevi sicer predsednik opravlja svoje delo. 

Ideje o rezidenci so se sicer pojavile ob začetku mandata nekdanjega predsednika Danila Türka. Tedaj se je namreč pojavila ideja, da bi zaradi varnostno vprašljive lokacije Türkovega stanovanja v središču Ljubljane za bivanje predsednika priskrbeli rezidenco, kjer bi varovanje lahko izvajali ustrezneje. Kot možni objekti so se omenjali Ljubljanski grad, Tivolski grad, nekdanji hotel Bellevue, grad Bokalce in vila Podrožnik.

Je pa nekaterim nekdanjim predsednikom kot neuradna predsedniška rezidenca služila brunarica na Brdu pri Kranju, ki jo je vlada prenesla v upravljanje uradu predsednika republike. V njej je kar nekaj časa preživel Janez Drnovšek, ki je tam tudi večkrat gostil tuje predsednike. Tuje goste je v brunarici sprejemal tudi Türk, ki pa je objekt uporabljal zlasti ob dela prostih dnevih. Sedanji predsednik Borut Pahor se je zaradi racionalizacije porabe sredstev svojega urada odrekel protokolarni brunarici. Danes je ta brunarica namenjena javnosti za 520 evrov na noč za dve osebi.

Milijardo težak manko v pokojninski blagajni?

Vsi v gospodarstvu pokrivajo pokojninsko luknjo, pravi Nataša Pirc Musar. "Mislim, da sem pred kratkim prebrala podatek, da približno milijarda evrov letno manjka v pokojninski blagajni. Vse to gre seveda iz proračuna, torej iz davkov, ki jih primarno plačujemo slovenska podjetja." 

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bilo iz proračuna v pokojninsko blagajno nakazano: 1,1 milijarde evrov (2021), 1,2 milijarde (2020) in 965 milijonov evrov (2019). Izjava torej drži.

Ali Slovenija do leta 2030 potrebuje 10.000 vojakov? 

Pirc Musarjeva je v intervjuju izrazila podporo članstvu Slovenije v Natu, ob tem pa je poudarila, da "moramo do leta 2030 povečati število vojakov s sedanjih 7000 na 10.000". 

Slovensko vojsko trenutno sestavlja 6254 poklicnih vojakov in 766 pripadnikov rezervne sestave, torej skupno 7020. Državni zbor je februarja letos sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035. Resolucija predvideva, da bo skupni mirnodobni obseg vojske do leta 2035 (ne 2030, kot trdi Pirc Musarjeva) obsegal 10.000 pripadnikov s končnim razmerjem najmanj 7000 pripadnikov stalne in do 3000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave. 

Do konca prvega razvojnega obdobja leta 2026 se bo ohranjal sedanji skupni obseg okrog 7000 pripadnikov, do konca drugega razvojnega obdobja leta 2031 pa se bo povečal na približno 8500.