Bo zakonski predpis z maksimalno 200-odstotno plačo odpravil anomalije?

Univerza v Ljubljani (UL) ima 26 članic oziroma fakultet in 2700 pedagoških delavcev. UL se bo lahko 3. decembra, ko bo praznovala 100 let, pohvalila z izjemnimi posamezniki, z izjemnimi dosežki. Izjemni posamezniki so tudi med rekorderji, ki so prejemali zavidljive zneske ob rednih plačah. Strokovnjakom, znanstvenikom svetovnega kova, celo akademikom ne oporekamo visokih zaslužkov, če so zanje trdo dodatno delali, jih zaslužili zakonito, brez izigravanja univerzitetnih pravil. Nedopustno pa je, da je, kot poudarijo na univerzi, na novo vzpostavljen sistem po vseh aferah brez nadzora, sistem, ki ostaja polje za okoriščanje predvsem tistih, ki si tega denarja niso zaslužili. Na fakultetah dobro vedo, kdo si plačo, oplemeniteno z visokimi dodatki, zasluži in kdo ne. Zdaj je priložnost, da se anomalije odpravijo in začnejo služiti le najbolj zaslužni. 

Naša izjemno obširna raziskava je razkrila marsikaj, marsičesa nismo niti slutili, od silovitih odporov do izjemno slabih odnosov na nekaterih fakultetah, ki so na meji kolapsa. Za marsikatero fakulteto smo bili prepričani, da si izplačujejo visoke zneske, pa denimo sploh niso nad mejo 30 tisočakov, ki smo jo postavili za dodaten zaslužek ob plači v treh letih. Šest je takšnih: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Akademija za glasbo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Fakulteta za družbene vede, Teološka fakulteta in Zdravstvena fakulteta. 

Na naslednjih šestih fakultetah so v primerjavi z rekorderji precej nižje dodatke izplačali enemu, ali največ dvema zaposlenima. To so: Filozofska fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za socialno delo in Veterinarska fakulteta. 

12 ljubljanskih fakultet od 26 torej na račun dodatkov in honorarjev ne služi veliko, kar pa ne pomeni, da tam anomalij ni. Da si tam ne izplačujejo na primer položajnega dodatka, ki je po prepričanju Računskega sodišča nezakonit, pa ga bodo, kot pravijo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) zdaj "legalizirali". 

Ministrstvo: "Nedopustno je, da se morebitne nezakonitosti in nepravilnosti prikrivajo"

Na MIZŠ pripravljajo novelo Zakona o visokem šolstvu (ZVis). Delovna skupina se je sestala desetkrat, zanimivo je, da je ne vodi minister Jernej Pikalo, ki je prvi poklican za usmeritve, ampak državni sekretar Jernej Štromajer. Na ministrstvu ne znajo povedati za zdaj še nič konkretnega, zapišejo splošno stališče: "Univerze morajo s sredstvi ravnati transparentno in gospodarno; v kolikor pride do kakršnihkoli nepravilnosti, morajo pristojni organi ustrezno ukrepati. Nedopustno je, da se morebitne nezakonitosti in nepravilnosti prikrivajo."

Na naša konkretna vprašanja o domnevnem zajetnem povečanju denarja za visoko šolstvo – pa nič. Sredstva za visoko šolstvo naj bi se z novelo ZVis povečala do enega odstotka BDP do leta 2025, po obstoječi zakonodaji bi se to zgodilo do leta 2032, kar pomeni okoli 20 milijonov evrov letno. Zaenkrat torej uradno ni jasno, če bodo univerze uspele prepričati ministrstvo v pospešeno povečanje sredstev, kar naj bi letno znašalo kakšnih 40 milijonov evrov. Na MIZŠ ne pojasnijo niti, kakšne mehanizme nadzora, ti so namreč ključni, ker nadzora praktično ni, bodo uzakonili. 

Minister Pikalo je sicer v uvodnem pogovoru dejal, da ga pri pisanju zakonodaje ne bo oviralo dejstvo, da prihaja iz akademske sfere in bi se tako utegnil zameriti kolegom. "V ZVis bomo definirali javno službo, da bo jasno, kaj je obveznost učitelja in kaj je tržna dejavnost. Ker ni bilo nikoli jasno definirano, kaj je javna služba, je izredni študij javna služba, ali tržna dejavnost, je doktorski študij javna služba, ali je tržna dejavnost."

Bo 200-odstotna plača rešila sistemske anomalije?

MIZŠ predlaga navzgor omejeno 200-odstotno plačo, v kateri bi bili zajeti vsi dodatki, honorarji, podjemne pogodbe. "Teh 200 odstotkov ne gre iz slovenskega davkoplačevalskega denarja. Iz proračuna lahko gre samo 100-odstotna plača ob dovoljenem dodatku ene petine. Če bo kdo želel več, bo moral pridobiti denar iz tujine."

Minister Pikalo ni upal napovedati, da bo mandat končal brez anomalij in ekscesnih zneskov. "To je težka obljuba, seveda bi si sam to želel, ampak obljubiti pa v tem smislu ne gre."

Medtem pa je nad 200-odstotno plačo ogorčen predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič. "To je razslojevanje, od kod ta večvrednost? Predvsem pa bi to pomenilo samo legalizacijo tega, kar je že v imenu javnega plačnega sistema, kar je nesprejemljivo."

Z ministrom o navzgor omejeni 200-odstotni plači soglaša tudi rektor UL prof. dr.  Igor Papič in ponavlja Marinčičevo tezo: primerljivo plačilo za primerljivo delo. "Dvakrat več dela, dvakrat večja plača in tukaj je točno ta princip, ki mu tudi kolega Marinčič ni ugovarjal."  Rektor ima za takšno plačo svojo razlago. "Zakaj moramo imeti pri istem delodajalcu vse te dodatke, honorarje, podjemne pogodbe, če bi lahko plačo dobili enkrat na mesec v kosu."

"Najlažje boš preživel, če ne boš spremenil nič"

Rektor poudarja, predpise imamo, nimamo pa nadzora, zato so začeli s krepitvijo revizijske službe, ustanovili so delovne skupine, ki bodo pregledale vse dodatke, poenotili bodo izplačevanje dodatkov na vseh članicah na enak način, saj so zdaj prakse precej različne.V dveh letih pa bodo vpeljali nov poslovno informacijski sistem. Od letos izobražujejo dekane, ki so pooblaščene osebe na fakultetah "in ravno dekan s tajnikom je ključna oseba. Dekan je ne samo odgovorna oseba na papirju, dekan je tisti, ki mora poskrbeti, da poteka celotno delovanje v skladu z navodili univerze in z zakonodajo."

Rektor pa ob tem, kot se izrazi, računa tudi na zaposlene: "Profesor pomeni tudi najbrž nekaj več, ne le, da si strokovnjak na določenem ozkem področju."

Anomalije, nezakonitosti ljubljansko univerzo pretresajo že leta, raziskovanje Dejstev je znova pokazalo, da kljub ukrepom na papirju ni nič drugače, le elita zna še naprej poskrbeti zase. Rektor Papič trdi, da želi urediti sistem, da bo transparenten, enoten, zakonit. Najbrž je vsaj 210 takšnih, ki želijo, da stvari ostanejo takšne kot so, brez sprememb. "Jaz sem trmast, vztrajen. Moji kolegi iz preteklosti, bivši rektorji so mi svetovali, najlažje boš prišel skozi, če ne boš spremenil nič. Jaz pa nimam časa, da ne bi spremenil nič, če bom štiri leta preživel na mestu rektorja. Želim, da bi ta univerza imela v državi položaj svetilnika, ne pa položaj institucije, kjer se javnost zgraža, kaj da se počne na univerzi."

Rektor trdi, da so izplačila legalna, sprašuje pa se, "ali so dodatki upravičeni, zato bo vsako anomalijo, ki je pa v nasprotju z zakonom, predal tožilstvu."

Med našim razkrivanjem se je že izkazalo, da vse ni bilo upravičeno na Biotehniški fakulteti, sporen je bil dodatek za povečan obseg dela, kar je nenazadnje odkrila tudi notranja revizija UL. Vodstvo je celo moralo vračati denar. Bodo kakšne sankcije? Na rektoratu pravijo, da je "notranja revizija ugotovila nekatera tveganja pri izplačilih oziroma pri izdaji ustreznih dokumentov, ki so podlaga oz. dokazujejo upravičenost izplačila tega dodatka. Pri izplačilih tega dodatka celo MJU ugotavlja, da je pri vseh proračunskih uporabnikih ta del izplačil najmanj dorečen. Že julija 2019 je bila na UL imenovana delovna skupina, ki je pripravila predlog dopolnitev obstoječih navodil za izplačilo prejemkov zaposlenim na UL."

Spodaj pa še zbirno objavljamo podatke rekorderjev 14 fakultet (s klikom ob fakulteti se vam bo izpisal tudi poimenski seznam). Podatke smo zbrali, jih analizirali, rektorja pa je prav naše raziskovanje spodbudilo, da vse podatke o plačah, dodatkih, avtorskih honorarjih in podjemnih pogodbah, sicer v anonimni obliki, objavijo na spletnih straneh fakultet in UL. 

Razkrivanje Dejstev ni odkrilo le visokih izplačil poleg plač, ampak tudi vrsto neurejenih odnosov na fakultetah, elitizem, izkoriščanja mladih – od študentov do asistentov, tehničnega osebja, celo mobing. Sodeč po odzivih, ki jih prejemamo v uredništvo, peščico smo že objavili, je zadnji čas za prenovo univerze.

Tudi to je Univerza v Ljubljani ob častitljivi 100. obletnici, ki ni več niti med 500 najboljšimi univerzami na svetu po šanghajski lestvici. Razkrivanje medijev je izjemnega pomena, saj do zdaj nepravilnosti, afer z javnim denarjem, univerza sama ni odkrila, niti odpravila. Naj bo naše pisanje pospešek k urejanju razmer, za enakopraven, pošten odnos do vseh 6093 zaposlenih. Za preboje v znanosti je zaslužna večina, ne le "elitnih 210".