Bo vojna med vlado in zavarovalnicami prinesla več zdravja?

"Dopolnilna zdravstvena zavarovanja niti niso prava zavarovanja. To ni nek zavarovalniški produkt, nikoli ni bil. Zavarovalnice niti niso nikoli bile sistemsko prepuščene, da bi razvile zavarovalniški produkt, ampak so po nekem principu zbiranja denarja, ki je običajno v pristojnosti javnih blagajn, zbirale ta dodaten denar," je za rubriko 24UR Fokus opozoril profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Marko Jaklič.

Velika večina zdravstvenih storitev se namreč krije deloma iz obveznega, deloma pa iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je v osnovi prostovoljno zavarovanje. Zaradi takšnega sistema financiranja je 95 odstotkov prebivalstva dopolnilno zavarovanega. "A to je nesmisel. To ni smoter zavarovanj. /.../ Gre za sistemsko napako oz. anomalijo, ki jo je bilo treba popraviti," je jasen Jaklič.

Denimo porod, kot je razvidno iz spodnjega grafičnega prikaza, stane med slabih 2000 evri in dobrimi do 5.300, odvisno od njegove zahtevnosti. Obvezno zdravstveno zavarovanje ženski krije 80 odstotkov cene poroda, preostalih 20 odstotkov oz. od 388 do 1066 evrov pa dopolnilno zavarovanje. Če nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja - takšnih je po ocenah ZZZS okoli 150.000 prebivalcev -, mora ta znesek poravnati sama.

Okoli 35 evrov je znesek na položnici za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga 95 odstotkov prebivalstva plača vsak mesec. Tri komercialne zavarovalnice, ki zbirajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje – Vzajemna, Triglav zdravje in Generali –, so lani na ta račun zbrale skoraj 633 milijonov evrov. Gre za veliko vsoto denarja, ki se namenja za zdravstvene storitve. S tako vsoto pa bi denimo v zdravstvu lahko zgradili šest novih infekcijskih klinik.

Upravi Vzajemne lani pol milijona evrov bruto, zavarovalnice za svoje delovanje 66 milijonov

Eden od glavnih argumentov, zakaj so različne vlade želele doslej ukiniti dopolnilno zavarovanje, so visoki stroški delovanja dopolnilnih zavarovalnic. V lanskem letu so za svoje delovanje, s tem pa tudi plače upravam, glede na njihova poslovna poročila namenile 66 milijonov evrov. To je več kot 10 odstotkov pobranih premij od dopolnilnega zavarovanja.

Vzajemna zaposluje 362 ljudi, Triglav zdravje 163, medtem ko je Generali zavarovalnica, ki se ukvarja s širšim naborom zavarovanj, kot so le zdravstvena zavarovanja. Zaposluje 1293 ljudi, a kot navajajo na zavarovalnici, delo posameznega zaposlenega ni osredotočeno le na eno področje oz. eno zavarovanje. Nobena od treh zavarovalnic ni želela razkriti povprečne plače zaposlenega. Matematični izračun glede na stroške, ki gredo za plače zaposlenih, pa kaže, da se povprečni mesečni prejemki zaposlenega gibajo med 2800 in 2900 evrov bruto.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki na leto zbere skoraj štiri milijarde evrov obveznega zdravstvenega zavarovanja in bo po novem v obliki obveznega prispevka zbiral sredstva, ki so ga do zdaj dopolnilne zavarovalnice, pa je lani za svoje obratovanje porabil 54,6 milijona evrov, kar je dober odstotek zbranih sredstev. ZZZS torej upravlja s šestkrat večjim zneskom kot dopolnilne zavarovalnice, hkrati pa za to porabi dobrih 11 milijonov evrov manj.

Bistvene razlike so tudi v višini plač tistih, ki upravljajo s sredstvi za zdravstvo. Generalna direktorica blagajne s skoraj štirimi milijardami evrov Tatjana Mlakar povprečno mesečno zasluži 5146 evrov bruto (z dodatki), letno torej 61.752 evrov.

ZZZS je kot javni zavod zavezan sistemu plač v javnem sektorju, medtem ko zavarovalnice takšnih omejitev nimajo, zato njihove uprave zaslužijo bistveno višje zneske. Uprava Vzajemne je lani prejela bruto skoraj pol milijona evrov, od tega predsednik uprave Aleš Mikeln 223.817 evrov bruto, kar mesečno pomeni 18.651,4 evra bruto prejemkov.

Dvočlanska uprava Triglav Zdravje je lani prejela nekaj več kot 300.000 evrov bruto, od tega predsednica uprave Meta Berk Skok 164.220 evrov bruto, član uprave Simon Vidmar pa 139.449 bruto. Medtem pa so prejemki članov uprave Generali, ki jo sestavljajo Vanja Hrovat, Mitja Feri, Katarina Guzej in Matija Šenk, ter upravnih odborov v zavarovalnici v lanskem letu znašali skupaj več kot milijon evrov.

Po mnenju ministrice za zdravje v Cerarjevi vladi Milojke Kolar Celarc, ki je tudi želela ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so takšne plače uprave Vzajemne previsoke. Vzajemna namreč z dopolnilnimi zavarovanji doseže 93 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko je delež ostalih zavarovanj, ki se prodajajo na trgu, majhen, pravi Kolar Celarc, ki je bila med leti 2011 in 2013 tudi sama članica uprave Vzajemne, a so imeli takrat - kot pravi - bistveno nižje plače.

Zavarovalnice so v preteklosti del presežkov, ki so jih ustvarile pri dopolnilnem zavarovanju, vračale zavarovancem v obliki nižjih zneskov premij na koncu leta, del pa je šel v varnostne rezerve. Ob koncu lanskega leta je imela Vzajemna 62,5 milijona evrov rezerv, v kar so vštete tudi njihove naložbe, denimo v zasebne zdravstvene centre.

Triglav zdravje je imel 14,5 milijonov evrov akumuliranega dobička in 1,9 milijona evrov rezerv. Ob tem je lani izplačal dividendo v višini 1,5 milijona evrov svojemu lastniku - Zavarovalnici Triglav, ki je v delnem lastništvu države. Na Generaliju podatkov o akumuliranih dobičkih iz preteklih let na področju dopolnilnega zavarovanja ne razkrivajo, niti ne konkretno o izplačanih dividendah.

Bo 66 milijonov obratovalnih stroškov dopolnilnih zavarovalnic pretopljenih v zdravstvene storitve?

Argument tudi tokratnih predlagateljev ukinitve dopolnilnega zavarovanja je torej, da če bi s sredstvi, ki so se do zdaj zbirala v blagajnah dopolnilnih zavarovalnic, upravljal ZZZS, bi na letni ravni za zdravstvo lahko namenili na milijone evrov, ki jih zdaj zavarovalnice porabijo za delovanje.

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar pravi, da se to v resnici ne bo zgodilo. "Ne, to verjetno ne bo pomenilo več storitev, ampak ohranjanje enakega nabora storitev."

Dopolnilno zavarovanje bo po predlogu sedanje vlade Roberta Goloba postal obvezen prispevek, ki ga bodo plačevali tudi tisti, ki doslej dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso imeli sklenjenega.

A tudi na ZZZS trdijo, da 35 evrov obveznega prispevka ne bo zadostovalo za kritje vse višjih cen zdravstvenih storitev - zato bodo na področju obveznega prispevka "delali minus". Samo minus pri 150.000 dodatno zavarovanih osebah pa naj bi znašal toliko, kolikor prostovoljne zavarovalnice danes porabijo za svoje obratovanje, poudarja Mlakarjeva.

Kot dodaja predstojnik Upravno-pravne katedre na Fakulteti za upravo argument Bruno Nikolić, operativni stroški ne predstavljajo velik delež financiranja celotnega zdravstvenega sistema. "Tudi v trenutnem sistemu zdravstvenega varstva vidimo, da več denarja ne pomeni več pravic za zavarovance – na eni strani skrajševanja čakalnih vrst, na drugi strani pa večje kakovosti zdravstvenih storitev."

"Najmanj, kar si želimo, je razdelitev na javni in vzporedni zasebni zdravstveni sistem"

Medtem ko so vlade zadnjih 20 let predvsem obljubljale ukinitev dopolnilnega zavarovanja, so se zavarovalnice na to vsaj deloma pripravile. V zadnjih letih so zato skušale zmanjšati svojo odvisnost od dopolnilnega zavarovanja in krepile druga zdravstvena zavarovanja, ob hkratnem kupovanju zasebnih zdravstvenih centrov pa gradile vzporedni zdravstveni sistem.

Pričakovati je, da bodo zavarovalnice, ki bodo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izgubile nekatere večji, druge manjši del svojih prihodkov, zdaj svoje napore še bolj usmerile v dodatna zdravstvena zavarovanja in obvladovanje zdravstvenih kapacitet. Denimo Vzajemna ob zadnji položnici za dopolnilno zavarovanje ponuja "akcijsko" sklenitev dodatnega zavarovanja, ki omogoča hitrejši dostop do pregledov pri specialistih.

A kakšne so posledice? "Pri nas s tem reševanjem še bolj spodbujamo vzporedni sistem. Slišim tako na strani izvajalcev, da imajo od UKC vse več pritiskov zdravnikov, ki želijo iti v tržni sistem. Zavarovalnice se bodo zdaj usmerile še bolj v vzporeden sistem, ki ga zelo dobro obvladajo in zelo hitro narašča v zadnjih letih. /.../ Se bojim, da bo tega res vse več na osnovi tega, kar mi počnemo. Sistem hote ali nehote porivamo v to smer, največ pa pripomorejo tisti, ki so najglasnejši zagovorniki javnega sistema, ki ne vidijo celovitosti izziva oz. problema," je jasen Jaklič.

Predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Alojz Ihan poudarja, da je "zavarovalniško vojno" oz. vzporedno življenje zasebnih zavarovalnic in  javnega sistema treba preprečiti v dobro slovenskega zdravstva. To pomeni sporazum med vlado in zavarovalnicami, da bi te pomagale racionalizirati javni sistem, ne pa da mu bodo konkurirale na vzporeden način.

"Najmanj, kar si želimo, je razdelitev na javni zdravstveni sistem in vzporeden, ki bo vlekel še več zdravnikov in medicinskih sester k sebi in bo še dodatno manjšal kapaciteto javnega zdravstva, ki je že itak omejena in ne zadošča našim potrebam. Če se bo nadaljevala vojna in obstoj dveh vzporednih sistemov, bomo v naslednjih petih letih še bolj deficitni, kar se tiče zdravstvenih storitev, kot smo zdaj," je prepričan.

In kaj to po Ihanovem mnenju pomeni za bolnike oz. navadne državljane? Po dobrem scenariju bo v vsakem primeru dobil zdravstveno storitev v javnem sistemu in mu ne bo treba razmišljati, če naj se dodatno zavaruje pri zasebnih zavarovalnicah. V primeru neuspeha reforme pa bo vsak državljan moral razmišljati, ali naj se poleg tega, da je v javnem sistemu, ki ni učinkovit, še dodatno zavaruje za vzporedni sistem, kjer bo dobil iste usluge, kot bi jih moral dobiti v javnem sistemu, samo z manj nedopustnih zakasnitvami.

Zavarovalnice z bogatim naborom zasebnih zdravstvenih centrov

Dodatna zdravstvena zavarovanja, ki v osnovi služijo za hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, o čemer smo v rubriki Dejstva že pisali,  denimo zavarovanja za primer težjih bolezni, operacij, specialističnih storitev ter za potovanja v tujini - zaenkrat predstavljajo manjši delež prihodkov zavarovalnic. Zavarovalnice so skupaj v lanskem letu s temi zavarovanji zbrale 45 milijonov evrov premij, kar pa je glede na leto poprej 25 odstotkov več.

Hkrati so zavarovalnice svoj kapital usmerjale v kupovanje zasebnih zdravstvenih centrov. Vzajemna je 51-odstotna lastnica zasebnega krškega zdravstvenega centra Aristotel, 60-odstotna lastnica Dentalnega centra Varuh zdravja, 100-odstotna lastnica družbe Barsos-MC in 49-odstotna lastnica družbe Center celostne oskrbe.

Generali ima v lasti Ambulanto Zdravje. Zavarovalnica Triglav, katere del je Triglav Zdravje, je preko Skupine Diagnostični center Bled, ki ga je skupaj s Sava RE prevzela leta 2019, načrtuje v Ljubljani gradnjo prve zasebne bolnišnice, kar smo razkrili prav v rubriki Dejstva.

Zavarovalnica Triglav, katere država je delna lastnica, ima v Skupini Diagnostični center Bled 40,07-odstotni lastniški delež. Diagnostični center Bled združuje poleg klinike na Bledu in dveh enot – Vila Urbana in Novo mesto – še Kirurški sanatorij Rožna dolina (pred tem v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha oziroma njegovega ciprskega podjetja Ampelus Holding) in šest drugih zdravstvenih centrov.