Bo minister Šabeder predlagal uzakonitev popolne objave farmacevtskih nakazil zdravnikom?

Sum korupcije, nasprotje interesov? Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je junija v državnem zboru dejal, da je "policija v obdobju od leta 2014 do junija 2019 na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije v zdravstvu obravnavala 129 zadev. Na tožilstvo so bile poslane kazenske ovadbe za 100 kaznivih dejanj. Ovadbe so se nanašale tudi na zdravljenje".

Prav zaradi številnih škandalov so farmacevtske družbe pred štirimi leti na podlagi Kodeksa transparentnosti začele objavljati podatke, koliko denarja nakazujejo zdravnikom in zdravstvenim organizacijam, vendar samo za tiste zdravnike, ki s tem soglašajo, nakazila s. p.-jev, d. o. o.-jev, zdravstvenih organizacij in društev so objavljeni. 

V Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (Forum) pravijo, da je kot odgovor na Kodeks transparentnosti že 11 evropskih držav objavo prenosov vrednosti uzakonilo oziroma natančno uredilo s pravilniki.

Zakaj minister Šabeder molči in ne predlaga ustrezne zakonodaje, ki bi lahko preprečila del korupcije v zdravstvu? 

V Sloveniji še kar čakamo. Do kdaj, želimo izvedeti od ministra za zdravje Aleša Šabedra. Kako se bo sistemsko lotil urejanja tega sivega področja, namnoženega z nasprotji interesov, korupcijo? 

Kot zapišejo na ministrstvu za zdravje (MZ): "Minister zagovarja načelo ničelne tolerance do korupcije. Od vseh zaposlenih v zdravstvu pričakuje, da se vsakršen sum morebitnega sprejema tovrstnih daril ali denarja nemudoma prijavi vodstvu in zato pristojnim organom."

Načelna mnenja ministra Šabedra o obsojanju korupcije ne bodo uredila tega področja sistemsko, pregledno, s točno določenim virom financiranja za izobraževanja. 

Minister Šabeder se je danes vendarle odzval. V kratki izjavi je dejal: "Slovenija je že tako hiperregulirana država. Imamo skoraj 1000 zakonov in preko 21000 zakonskih aktov. Treba bo spremeniti kulturo in navade, zakonodajo verjetno ne."

Minister Šabeder je bil nedavno generalni direktor UKC Ljubljana, od koder prihaja pet rekorderjev, trije dolgoletni predstojniki, po nakazilih iz farmacije, ki so nedvoumno na račune prejeli več kot 20.000 evrov. Tega področja kot direktor ni uredil, čeprav iz MZ sporočajo: "Donacije imajo urejene posamezne bolnišnice s finančnimi predpisi in internimi pravili."

ZZZS je zdravstvenemu ministrstvu predlagalo popolno transparentnost farmacevtskih nakazil zdravnikom 

Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), nam pove, da so predlagali MZ, naj v okviru novele Zakona o zdravilih, ki jo pripravljajo na MZ, uredijo tudi popolno transparentnost nakazil farmacije zdravnikom, zdravstvenim organizacijam. 

To pa ni edini predlog ZZZS, ki bi se lahko uredil z novelo Zakona o zdravilih. MZ-ju so predlagali, da bi uzakonili dogovor o povračilu stroškov za prekoračen obseg izdanih zdravil, saj je rast izdatkov za zdravila previsoka. 

Kot pravijo na ZZZS, "farmacevtskim korporacijam zagotavljajo zmerno letno rast od enega do dveh odstotkov, kar je več, si država ne more privoščiti, zato od njih pričakujejo, da so družbeno odgovorni".

Konkretno, če bi bil finančni načrt ZZZS prekoračen npr. za 10 milijonov evrov letno, bi po posebni formuli izračunali, koliko mora katero farmacevtsko podjetje na podlagi tržnega deleža podjetja ob koncu leta vrniti ZZZS. 

Prepričani so, da bi tako bilo več denarja za bolnika in bolnišnice.

Vprašanje o zakonski ureditvi transparentnosti nakazil smo naslovili tudi na cehovsko organizacijo Zdravniško zbornico Slovenije (Zbornica), ki jo vodi Zdenka Čebašek Travnik in je, mimogrede, tudi med prejemniki farmacevtskega denarja. Za nadomestilo storitev in svetovanja sta Zbornici dve farmacevtski družbi nakazali 5642 evrov.  

Zbornica oziroma Čebašek Travnikova, ki je začela mandat z zgodbo o visoki plači, se do uzakonitve ni opredelila, zapišejo načelno stališče. "Zdravniška zbornica Slovenije podpira transparentnost sodelovanja med zdravniki in farmacevtsko industrijo. Zaradi zavezanosti visokim etičnim merilom pri zdravniškem poklicu Zdravniška zbornica Slovenije od zdravnikov pričakuje, da je vsako tako poslovanje zakonito in transparentno." 

Medtem pa je zdravnik, abdominalni kirurg na Onkološkem inštitutu dr. Erik Brecelj, zelo jasen. "Država bi morala sprejeti pravila, kako lahko sodelujemo s farmacevti. Tudi vsak direktor bolnišnice bi moral vedeti, za kakšne vsote gre."

Brecelj je prepričan, da je veliko lažje, če so pravila napisana, meja, pravi, je zelo tanka. "Recimo, organizirajo izobraževanja v tujini. Tvoje vodstvo mora to vedeti, natančno poznati, zakaj gre, in postaviti pravila, ali si lahko v hotelu s petimi zvezdicami, ali lahko v letalu sediš spredaj ali zadaj. Če bi bila napisana pravila, bi se vedelo, kdaj si šel čez mejo, kdaj si kršil. Če bi šel čez mejo, bi morali ukrepati tako pri farmacevtih kot pri zdravnikih."

Javno so uzakonitvi naklonjeni tudi na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Pravijo, da podpirajo "prizadevanja sistemske ureditve na način, da bi bil kakršen koli tok denarja med zdravniki in farmacevtsko industrijo v celoti transparenten, saj je tu nujno treba upoštevati vidik integritete in s tem povezanega tveganja za javno zdravje".

Kako bi bilo treba to pomanjkljivo področje zakonsko urediti, smo vprašali tudi Transparency International Slovenija (TI SI). Generalni sekretar Vid Tomić pojasnjuje, da ima Slovenija dobro urejen sistem zagotavljanja transparentnosti transakcij iz javnega v zasebni sektor, medtem ko je "preglednost transakcij  iz zasebnega v javni sektor pomanjkljivo urejena, kar posledično veča korupcijska tveganja".

Prav zato v TI Sl poudarjajo, da je zakonska podlaga ključnega pomena "za vzpostavitev primernega modela poročanja transakcij v smeri iz zasebnega v javni sektor, bodisi na strani plačnikov bodisi na strani prejemnikov transakcij, in na ta način sistemsko zagotoviti transparentnost te vrste transakcij tako v farmaciji kot tudi v drugih panogah".

Forum: "Sodelovanje med zdravniki in farmacevtsko industrijo je nujno"

V Forumu poudarjajo, da se je z objavo nakazil (lani jih je bilo za 11,5 milijona evrov bruto) pokazal napredek pri zagotavljanju večje preglednosti. "Prizadevanja Foruma so že vsa ta leta usmerjena v spodbujanje poimenskih objav in s tem tudi vse večje transparentnosti." In vnovič poudarjajo, čemu v resnici farmacevtska podjetja namenjajo denar. Donacije – prispevki za izobraževanje, pri čemer prejemnik donacij ne sme biti posamezni zdravstveni delavec, temveč strokovna, kredibilna organizacija. Prispevke za kritje stroškov dogodkov, nadomestila za storitve in svetovanje, kot so honorarji za predavatelje in sodelovanje na področju kliničnih raziskav in razvoja.

Poudarjajo, da je "sodelovanje med farmacevtsko industrijo in zdravstveno stroko nujno za razvoj novih zdravil in metod zdravljenja. Da poteka v dobro družbe in bolnikov, zagotavljata tako regulacija na državni in EU ravni, kot samoregulacija na ravni Evropskega združenja farmacevtskih podjetij, nacionalnih združenj, kot je Forum v Sloveniji, in še na interni ravni posameznih podjetij".

Avstrija: "Vsota več tisoč evrov je nepredstavljiva"

Avstrija ni med državami, ki bi uzakonile popolno tranparentost, ker zato, kot razumemo splošnega zdravnika iz Borovelj Franza Wuttija, danes ni potrebe. "Ko pridejo v ambulanto, pustijo nekaj kulijev in blokov papirja. Več ne sme biti, ker za to takoj izve konkurenčno podjetje. In pride že do tožbe."

V Avstriji torej za višje standarde skrbi kar konkurenca. Pa ni bilo vselej tako. "Recimo pred 20 leti se je dogajalo, da so bili izplačani precejšnji honorarji za študije, ki morda niso bile prave študije, temveč samo navidezne." Ali pa, da so "profesorji dobili večje vsote, ko so denimo preiskali preparat in ga v javnosti predstavili lepšega, kot je v resnici bil".

In še primer dobre prakse iz Združenih držav Amerike (ZDA), kjer imajo popolno preglednost uzakonjeno. Na tej vladni spletni strani https://openpaymentsdata.cms.gov/ lahko z nekaj kliki izveste o zdravniku, ki vas zanima, vse transakcije višje od 10 dolarjev. 

Slovencem znan primer je denimo kirurg Dror Paley, ki je operiral Renejeve nogice. V hipu se nam izpiše skupni znesek za lansko leto, 348 tisoč dolarjev, še z enim klikom pa prav vsa nakazila. Od koga, za kaj, kdaj in koliko.