ZZZS bi po zakonu o dolgotrajni oskrbi moral izdati negativne odločbe
Robert Golob je dejal, da so vložili zamik zakona o dolgotrajni oskrbi, da "ne bi bile ogrožene pravice in ker niso hoteli tvegat, da bi obstoječi oskrbovanci dobili negativno odločbo, kot napoveduje ZZZS." Preverili smo na ZZZS, če bi res morali izdati negativne odločbe.
ZZZS pojasnjuje, da bi negativne odločbe na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi izdali vsem osebam, ki so bile: 18.12.2021 upravičene do družinskega pomočnika, osebam, ki so bile 30.4.2022 oskrbovanci v varstveno delovnih centrih in osebam, ki so bile 30.10.2022 oskrbovanci v posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih ter oskrbovancih v domovih za starejše. Zakaj? Ker ne izpolnjujejo splošnega zakonskega pogoja za pridobitev pravic do dolgotrajne oskrbe, saj niso bili zavarovani v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavitvijo pravic do dolgotrajne oskrbe. Ta pogoj gostote zavarovanja določa omenjeni zakon. Ta pogoj bo izpolnjen šele 18.1.2024, dodaja ZZZS. Ocenjujejo, da bi takšne odločbe morali izdati cca. 23.000 osebam, kot je na soočenju ocenil Golob.
Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je leta 2019 storitve dolgotrajne oskrbe prejemalo 70.017 oseb. Glede na obstoječi zakon, bi brez pravic v DO ostalo okrog 24.000 obstoječih uporabnikov (prišteti tudi oskrbovalci družinskega člana).
Dodatni razlog, da zavarovane osebe s 1. 1. 2023 ne bodo mogle pridobiti pravic pa je prejemanje primerljivih pravic, kot je npr. dodatek za pomoč in postrežbo, saj prejemanje le-tega ne omogoča pridobitev pravic do dolgotrajne oskrbe. "Trenutno veljavni Zakon o dolgotrajni oskrbi je tako pomanjkljiv in notranje neskladen, da zavarovanim osebam ne more zagotoviti novih pravic do dolgotrajne oskrbe s 1. 1. 2023, kot je bil namen zakona. Veljavni zakon bi lahko žal povzročil le dodatna nesprejemljiva administrativna bremena in različne težave ter negativne posledice tako za zavarovane osebe kot za ostale deležnike," pravijo na ZZZS.
Zato poudarjajo, da je "edina sprejemljiva odločitev uveljavitev julijske novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika začetek izvajanja zakona na 1. 1. 2024 ."
Golob: Nismo rekorderji po številu ministrstev
Golob je dejal, da nismo rekorderji po številu ministrstev. V podporo argumentu je navedel Italijo, ki ima 24 ministrstev in Švedsko, ki ima 23.
Sedanja Golobova vlada predlaga reorganizacijo ministrstev in povečanje le-teh. Po novem bi imeli 19 resornih ministrstev in enega ministra brez listnice. In če se primerjamo z evropskimi državami? V sosednji Italiji je oktobra prisegla nova premierka Giorgia Meloni, vodja postfašističnih Bratov Italije. Predstavila je novo vlado, ki ima 24 ministrstev, od tega jih je devet brez resorja. Slovenija torej s predlaganimi 20 ministrstvi ne bi bila rekorder v Evropi, bi pa imela več resornih ministrstev kot Italija. Skandinavska država Švedska pa ima 23 ministrstev. Obe sta državi, ki imata več prebivalcev kot Slovenija. Na drugi strani pa imamo Luksemburg, ki ima z 639.070 prebivalci (podatek za 2021) 24 ministrstev.
Janez Janša večjemu številu ministrstev nasprotuje. "Nič ni, kar ne bi mogli urediti skozi 16 resorjev," pravi. Dodaja, da je Nemčija 40-krat večja od Slovenije in ima 16 resorjev. "Ne vem zakaj bi morali povečati za štiri."
Drži, da ima Nemčija 16 ministrstev in je 40-krat večja od Slovenije po številu prebivalcev. Nemčija ima skoraj 84 milijonov prebivalcev, Slovenija pa 2,1 milijona. Ne drži, da je imela zadnja Janševa vlada 16 resorjev, imela je namreč 14 resornih ministrov in 3 brez listnice.
Nadzorni organ RTV bdi nad 120 milijoni?
Janez Janša je dejal, da "zakon ukinja nadzorni organ, ki bdi nad 120 milijoni." Preverili smo poslovanje Radiotelevizije Slovenija (RTV).
Lani je imela RTV 132 milijonov evrov celotnih prihodkov, torej več kot 10 milijonov več kot ocenjuje Janša. Je pa imela RTV od leta 2017 do 2020 vedno nekje med 123 in 126 milijoni evrov prihodkov, zato smo izjavo označili s previdno.
Poslovanje RTV še nikoli ni bilo tako katastrofalno?
Golob ocenjuje, da poslovanje RTV še nikoli ni bilo tako katastrofalno.
RTV od leta 2017 posluje z izgubo oziroma ima presežek odhodkov nad prihodki. Ta izguba je bila najvišja lani, znašala je 4,7 milijona evrov.
Velja zakon o RTV že 20 let?
Janša pravi, da sedanji zakon o RTV velja že 20 let, preživel pa je že dva referenduma.
Zakon o RTV velja od leta 2005, torej 17 let. Drži pa, da je zakon preživel dva referenduma - leta 2005 in 2010. Leta 2005 so na referendumu potrdili, da je v veljavo stopil nov zakon o RTV, ki je še danes v veljavi. Leta 2010 pa je bil na referendumu zavrnjen nov zakon o RTV, ki ga je pripravila tedanja vlada Boruta Pahorja.
Kaj napovedujejo mednarodne institucije?
Golob je dejal, da nam mednarodne institucije za prihodnje leto napovedujejo skoraj dvoodstotno gospodarsko rast. Navedel je poročilo Mednarodnega denarnega sklada. "Inflacija bo nižja od pričakovane in bo padla, gospodarska rast bo višja od pričakovane. Globalno tveganje pred recesijo je veliko, ampak to poročilo je bilo jasno: Slovenija je v boljši poziciji, kot smo si predstavljali," je dodal.
Mednarodni denarni sklad je novembra ocenil, da se je Slovenija izkazala kot izjemno odporna na gospodarske negativne učinke pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini. Novembra je IMF ocenil, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji znašala 5,4 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v oktobrski oceni. Prihodnje leto pa pričakujejo 1,8 odstotno rast BDP, kar je 0,1 odstotne točke več od oktobrskih ocen. Spomladi je IMF sprva napovedal nižjo gospodarsko rast (3,7-odstotno), oktobra pa jo je zvišal za dve odstotni točki.
Visoka inflacija se bo po njihovih ocenah v prihodnjem letu in v naslednjih letih zniževala. Aprila so sicer Sloveniji napovedali 6,7-odstotno inflacijo, oktobra pa precej višjo, 8,9-odstotno. V oktobrski napovedi so ocenili, da se bo inflacija prihodnje leto znižala na 5,1 odstotka.
