ANALIZA: Nasvidenje v naslednji krizi

Slovenijo je Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) iz Lozane na lestvici konkurenčnosti uvrstil na 43. mesto med 63 državami. Med deseterico smo se uvrstili le po cenah, na 50. ali slabše mesto pa so nas uvrstili na področjih zaposlovanja, davkov, trga dela, financ, vrednot pri poslovanju in tujih investicij. Leta 2017, ob močni gospodarski rasti torej, je bilo po še nepopolnih podatkih Banke Slovenije tujih investicij za 13,4 milijarde evrov, kar je le dobrih 500 milijonov ali slabe štiri odstotke več kot leto prej. Po podatkih OECD je delež tujih investicij v slovenskem gospodarstvu še vedno precej pod povprečjem te skupine držav. Kako torej pripraviti gospodarstvo na naslednjo krizo? Kako - če sploh - privabiti tuje investitorje in z njimi znanje in delovna mesta? Je treba davek na dobiček podjetij zvišati ali znižati? Kako zmanjšati birokracijo, povezano s podjetništvom? Stranke so se v svojih volilnih programih tega lotile takole.

DeSUS

Davčna bremenitev podjetij: rešitev

Prizadevali si bomo za davčno politiko, ki bo spodbujala podjetništvo in povečala disciplino pri pobiranju davkov ter prispevkov. Uveljavili bomo davčne olajšave za tehnološke posodobitve industrije in za vlaganja v izobraževanje zaposlenih. Uveljavili bomo davčne oprostitve za novoustanovljena podjetja. Uveljavili bomo davčne oprostitve kot stimulacije gospodarstvu za nova delovna mesta, za zaposlovanje brezposelnih in starejših od 50 let.

Debirokratizacija: brez ukrepa

Zavzemali se bomo za poenostavitev plačil prispevkov z zbirnimi stopnjami in poenostavitev oddaje računovodskih poročil na enem mestu. 

Tuje investicije: brez ukrepa

V DeSUS si bomo prizadevali, da bodo aktivnosti Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za gospodarstvo ter pristojnih agencij v prihodnje v večji meri usklajene in proaktivno naravnane k spremljanju potreb izvoznega gospodarstva; predvsem v podporo in pomoč pri odpiranju novih trgov, pridobivanju novih kupcev in strateških partnerjev ter pridobivanju tujih naložb.

Gradbeništvo bomo spodbujali z izgradnjo potrebne državne infrastrukture, zlasti na področjih varovanja pred naravnimi nesrečami, revitalizacije naravnega okolja ter prometa in energetike, ki se bo financirala z udeležbo tujega kapitala.

Levica

Davčna bremenitev podjetij: rešitev

Dohodke od kapitala bomo vključili v skupno osnovo za dohodnino in jih pravično obdavčili po naraščajoči davčni stopnji. Določitev skupne evropske minimalne stopnje davka na dobiček pravnih oseb. Dobiček podjetij bomo spet obdavčili po stopnji 25 % in s tem povečali prihodke za vsaj 270 milijonov evrov na leto. Uvedli bomo pribitek na vse transakcije v davčne oaze, ki bo prihodek Republike Slovenije. (Za pravičen prehod v brezogljično družbo) bo vzpostavljen sklad, ki bo financiran iz dobičkov in obdavčitve energetskih in drugih podjetij, ki uporabljajo fosilne vire energije. Prenova Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ter Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob).

Debirokratizacija: brez ukrepa

Borili se bomo proti trendom prekarizacije, birokratizacije in povečevanja delovnih obremenitev zaposlenih.

Tuje investicije: brez ukrepa

Ob pomanjkanju vizije za razvoj se politika vse bolj usmerja k privabljanju tujega kapitala, ki v Sloveniji vidi priložnost za selitev okoljsko škodljive, umazane industrije in za izkoriščanje vse večjega vira osiromašene in pravno in sindikalno nezaščitene delovne sile. /.../ Kapitalizem ni samo sistem razrednega izkoriščanja in zapostavljanja, ampak tudi izkoriščanja in zapostavljanja na podlagi spola, etničnosti, narodnosti in drugih osebnih okoliščin. Tujci in vsi drugačni so spet grešni kozli za brezposelnost, revščino in druge posledice stihijskega, nereguliranega kapitalizma.

LMŠ

Davčna bremenitev podjetij: brez ukrepa

Sistematična vzpostavitev predvidljivega in davčno stimulativnega poslovnega okolja za razvoj novih tehnologij. Spodbuditi raziskave in razvoj, ki prinašajo izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, vključno z davčnimi olajšavami.

Debirokratizacija: brez ukrepa

Če želimo, da postane država učinkovit servis za državljane in podjetnike, sta področji odprave administrativnih ovir in priprava boljših predpisov še kako pomembni. Javna uprava služi potrebam ljudi in ne obratno. Nadaljevanje projekta e-uprava z glavnim ciljem vzpostavitev enostavnih, jasnih in hitrih upravnih postopkov. Stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ki upošteva potrebe samostojnih podjetnikov na eni in gospodarskih družb na drugi strani, ter enostavni, pregledni in kratki postopki pridobivanja ter urejanja različnih soglasij in dovoljenj. Enostavnejše umeščanje objektov v prostor.

Tuje investicije: brez ukrepa

Spremeniti obstoječo zakonodajo povsod tam, kjer ne spodbuja razvoja trajnostnega turizma in ne privlači domačih ali tujih investitorjev. Zavzemanje za /.../ okoljsko brezhibnost investitorjev.

NSi

Davčna bremenitev podjetij: rešitev

Zagovarjamo načelo, da je bolje imeti politiko nižjih davkov in čim manj subvencij, kot pa višjo obdavčitev in razširjen sistem subvencioniranja. Davčna obremenitev poslovnega okolja je v Sloveniji velika tudi zaradi trendov zaposlovanja v javnem sektorju. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, mora zagotoviti medresorsko koordinacijo ter izvajanje politik, ki bodo omejile davčno breme v najbolj produktivnih posameznikih in podjetjih.

Debirokratizacija: rešitev

Pavšalno obdavčenje za manjša podjetja, samostojne podjetnike in kmete. Izplačilo iz proračuna za opravljene storitve gospodarstva namesto v 30 v 20 dneh. Predlagamo povečanje kroga podjetnikov, oproščenih obračunavanja DDV od prodaje na 100.000 evrov obdavčljivega letnega prometa. Poenostavitev in hitrejše umeščanje objektov v prostor. Za manjše posege bomo odpravili zahtevo po pridobitvi soglasij. Poenostavitev in prenos postopkov v zvezi z ustanavljanjem, prenehanjem ter spremembami v gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah iz notarskih pisarn na točke VEM, notarske pisarne pa bi lahko s prevzemom nekaterih lažjih nepravdnih zadev razbremenile sodišča. Poenostavitev birokratskih zahtev pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Za vse kolektivne organizacije (združenje SAZAS, ZAMP in IPF) bomo vpeljali plačilo nadomestila za avtorske pravice preko enotne položnice.

Tuje investicije: brez ukrepa

Tuji vlagatelji so za slovensko gospodarstvo pomembni zato, ker v naše gospodarstvo prinašajo sveža sredstva in nove tehnologije, ob tem pa mlade zaposlujejo bolj kot slovenska podjetja, ki ščitijo obstoječe zaposlitve in primat slovenskih podjetij. Izzivi se kažejo zlasti glede dolgoročne vzdržnosti sistemov socialne zaščite in zagotavljanja zadostnega obsega ustrezne delovne sile za stabilno gospodarsko rast, ki je eden ključnih pogojev za izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva.

SAB

Davčna bremenitev podjetij: brez ukrepa

Podjetja v državni lasti bodo namenila del dobička za financiranje start-upov. Zavzeli se bomo za dodatne investicijske olajšave. Spodbujanje »kripto« investicij in ureditev davčnega okolja.

Debirokratizacija: brez ukrepa

Odpravili bomo birokratske ovire.

Tuje investicije: brez ukrepa

Zavzeli se bomo za dodatne investicijske olajšave.

SD

Davčna bremenitev podjetij: rešitev

Postopno povečanje efektivne obdavčitve podjetij na raven EU. Dogovor, da je ustvarjeno zasluga vseh deležnikov na trgu dela in dogovor o načinu delitve ustvarjenega (rast plač, udeležba delavcev na dobičku ipd.).

Debirokratizacija: brez ukrepa

Zmanjševanje administrativnih ovir in večja učinkovitost upravnih procesov na vseh ravneh. Odpravljanje birokratskih ovir za mikro, mala in srednja podjetja ter za razvoj inovativnih zagonskih (startup) podjetij.

Tuje investicije: brez ukrepa

Boljše poslovno okolje, še posebej pa urejen in učinkovit sistem privabljanja in umeščanja novih domačih in tujih neposrednih investicij.

SDS

Davčna bremenitev podjetij: rešitev

Zvišanje investicijske olajšave in njena širitev na vsa osnovna sredstva pri davku od dohodkov pravnih oseb in dohodnini (samostojni podjetniki). Določitev stopnje DDV na predkrizno raven (z 22 % na 20 % in z 9,5 % na 8,5 %). Uvedba dodatne tretje močno znižane stopnje, predvsem za storitve vezane na razbremenitev stroškov v družini. »Davčne počitnice« na dobiček za nova podjetja oziroma samostojne podjetnike za prva tri leta. Davčne olajšave za re-investiran dobiček vključno z davčnimi olajšavami za investicije v gospodarske objekte. Nižje koncesnine za uporabo vodnih virov. Odprava obdavčitve nepremičnin za tiste gospodarske subjekte, ki ustvarjajo dodano vrednost.

Debirokratizacija: rešitev

Od uvedbe davčnih blagajn ima v Sloveniji korist le plačana birokracija. Transformacija osebnega dopolnilnega dela na vse dejavnosti in brez administracije ter opustitev omejitev pri opravljanju dela upokojencev. Prijaznejše in učinkovitejše davčno administriranje ter kazni za prekrške, ki bodo sorazmerne storjenemu dejanju. Kjer bo to možno in smiselno bomo postopke avtomatizirali. Zmanjšanje števila dovoljenj in soglasij za gradnjo, umeščanje objektov v prostor, okoljevarstvenih dovoljenj in začetek poslovanja. Zmanjšati obseg in podvajanje poročanja gospodarskih subjektov. Odpraviti nepotrebne predpise, ki pretirano regulirajo gospodarsko dejavnost HACCAP). Poenostavitev postopkov javnega naročanja. Poenostavitev in skrajšanje postopkov insolvenčne zakonodaje z uvedbo večje odgovornosti vpletenih v postopek.

Tuje investicije: rešitev

Spodbujanje tujih investicij z uvajanjem dodatnih ukrepov (npr. možnost dolgoročne brezplačne stavbne pravice na državni zemlji, enotna vstopna točka za tuje investitorje po principu vsega na enem mestu …)

SMC

Davčna bremenitev podjetij: ni v programu

Debirokratizacija: brez ukrepa

Nadaljevanje odprave administrativnih ovir.

Tuje investicije: brez ukrepa

Krepitev spodbud za domače in tuje vlagatelje.

Nadaljevanje jutri: varnost

Čeprav se nam pogosto zdi samoumevno, da živimo v varni državi, je bila tudi Slovenija v zadnjih letih postavljena pred številne varnostne izzive. Slovenska vojska je spet dobila nezadostno oceno, število prosilcev za mednarodno zaščito se povečuje. Z digitalizacijo in razvojem umetne inteligence pa se je povečala tudi kibernetska ogroženost.