ANALIZA DRUGI DEL: Po boljših cestah bi vozili levi in desni

Analizo predvolilnih programov smo razdelili v dva vsebinska sklopa. V prvem smo objavili zdravstvo, gospodarstvo, energetiko z vplivi na okolje, stanovanjsko problematiko skozi prizmo mladih, šolstvo, medije, kmetijstvo in obrambo. V drugem, ki je pred vami, pa še prometno infrastrukturo, delo in socialne zadeve, izboljšanje položaja starejših, pravosodje, evropske in zunanje zadeve. 

Infrastruktura, promet

V Stranki SD se bodo zavzemali za uvedbo brezplačnega javnega potniškega prometa, medtem ko bi v stranki SAB brezplačni javni mestni in medkrajevni prevoz ponudili dijakom in študentom, brezplačno bi se v vseh mestih vozili tudi upokojenci. V Levici si bodo prizadevali za uvedbo brezplačnega železniškega potniškega prometa, vključno z brezplačno uporabo koles in IJPP vozovnic za socialno ogrožene. SDS pa obljublja sodoben in brezplačen medkrajevni javni potniški promet. 

V Gibanju Svoboda napovedujejo enotno nacionalno aplikacijo za sledenje avtobusom in vlakom, NSi pa enotno aplikacijo in vozovnico za ves javni potniški promet. 

Stališča o širitvi ljubljanske obvoznice se med strankami razlikujejo. Če stranki NSi in SAB podpirata njeno širitev, ji v Levici nasprotujejo. Prav tako nasprotujejo gradnji novih avtocestnih povezav. 

Stranka SDS bi pospešila dostopnost in razvoj letalskega sektorja in zagotovila dodatne letalske povezave s prednostnimi lokacijami. Ustanovitev slovenskega letalskega prevoznika Air Slovenia obljubljajo v SAB. 

Stranke si v svojih programih prizadevajo tudi za modernizacijo železnic. V Gibanju Svoboda in SD bodo poskrbeli, da bi večino težkega tovora do cilja pripeljali po tirih in ne po cestah. Prav tako obljubljajo hitre železniške povezave med večjimi mesti, kot so Ljubljana, Maribor in Koper. LMŠ bi zagotovil dovolj vlakov in vozni red, primerljiv z Avstrijo ali Nemčijo. V SAB bodo dokončali projekt 2. tir in pospešili začetek gradnje vzporednega tira med Divačo in Koprom. V programu obljubljajo gradnjo nove avtobusne in železniške postaje v Ljubljani, medtem ko se bodo v NSi skušali vzpostaviti povezavo letališča Jožeta Pučnika z železnico. 

SDS stavi na vlaganja v ustrezno polnilno infrastrukturo za razmah električne mobilnosti. V Gibanju Svoboda bodo spodbujali rabo alternativnih goriv. Levica bi uvedla javno neprofitno službo za souporabo avtomobilov v javni lasti, postopno bi omejevali uporabo osebnih avtomobilov. Znova bi uvedli davek na luksuzna vozila. 

V programu SNS cestnemu in železniškemu prometu ne namenjajo pozornosti, zavzemali bi se za izgradnjo še nedokončane infrastrukture. Stranka Konkretno napoveduje podporo razvoju prometne in digitalne infrastrukture ter vzpostavitvi sodobnih logističnih središč, od Sežane do Beltincev. 

Delo, socialne zadeve

V NSi se bodo zavzemali za uvedbo skrajšanega delovnega časa kot sistemskega ukrepa po avstrijskem zgledu, medtem ko bi v SD in Levici postopno uvedli 32-urni delovni teden. SAB bi družinam pomagal z uvedbo fleksibilnega delovnika in ureditvijo dela od doma. 

Stališče glede minimalne plače so zavzeli v strankah SD, Levica in SNS. V prvi obljubljajo dvig minimalne plače na najmanj 800 evrov s korekcijami plačnih razmerij. Levica podpira dvig minimalne plače na vsaj 815 evrov neto, postopoma bi jo dvignili na vsaj 1000 evrov neto. V SNS so izračunali, da bi morala minimalna plača, ki bi zaposlenemu omogočala dostojno življenje, znašati 1500 evrov. Ukrepov, kako do takšne minimalne plače priti, sicer ne ponujajo.

NSi bi zvišala nadomestilo za brezposelnost na 1785 evrov bruto. Levica bi ukinila vračanje socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Osnovni znesek denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bi s 1. januarjem 2023 dvignili na vsaj 613 evrov.

SDS bi poenostavila sistem dodeljevanja socialnih transferjev in vzpostavila preglednost. Uvedli bi dodatne dohodninske olajšave za starejše od 70 let, univerzalni otroški dodatek ter finančne spodbude za novorojenčke. Drugače razmišljajo v Gibanju Svoboda, ki bi univerzalni otroški dodatek izvzeli iz sistema socialnih transferjev. Sistem socialnih, družinskih in invalidskih transferjev bi nadomestili z enotnim socialnim sistemom. V stranki zagovarjajo univerzalni temeljni dohodek za otroke in mlade do 20. leta ter dolgotrajno brezposelne. 

V strankah SD in Gibanje Svoboda si bodo prizadevali za uvedbo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev v prostem času.

Pokojnine

V strankah se strinjajo, da je nujno potrebna ureditev področja dolgotrajne oskrbe. V SDS napovedujejo uvedbo državne pokojnine, preglednejši pokojninski sistem in uveljavitev Zakona o dolgotrajni oskrbi. V SD in LMŠ napovedujejo ustanovitev demografskega sklada za dolgoročno financiranje pokojninske blagajne. SAB bo predlagala zakon, na podlagi katerega bi se iz demografskega sklada financirala izključno pokojninska blagajna. 

V Gibanju Svoboda bi določili najnižjo pokojnino v višini vsaj 10 odstotkov nad pragom revščine in preučili možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami. SD obljublja minimalno pokojnino 700 evrov in dodelitev varstvenega dodatka vsem s pokojninami pod pragom revščine.

Cilj DeSUS je, da bi v letu 2026 povprečna pokojnina dosegla višino najmanj 71 odstotkov v razmerju do povprečne plače. Ob tem zagovarjajo sorazmerno povečanje tudi najvišjih pokojnin. Prizadevali si bodo za uvedbo ministra za seniorje oziroma starejše. V Levici bi najnižje pokojnine dvignili na dostojno raven, zagotovljeno polno delovno dobo pa na raven minimalnih življenjskih stroškov, usklajenih z inflacijo (661,36 evra). Dvig najnižjih in zagotovljenih pokojnin bi uveljavili tudi za nazaj, za vse, ki so se že upokojili. 

NSi bo upokojencem dodelila digitalni bon za vseživljenjsko učenje, obljubljajo pa tudi 3900 dodatnih namestitev za starejše do leta 2026. Da je treba pospešiti gradnjo kapacitet za starostnike, se strinjajo tudi v DeSUS. Ob tem poudarjajo, da se v ceno domskega varstva ne bi smelo vključiti stroškov investicij zasebnih graditeljev, kar bi morala prevzeti država z ustrezno obliko intervencij. 

V SAB bi uzakonili pogrebnino za vse zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. 

Evropske in zunanje zadeve

 V SDS napovedujejo uresničitev akcijskih načrtov za širitev EU na države Zahodnega Balkana in vzhodne soseščine EU in krepitev sodelovanja s sosedi, državami Srednje Evrope, Evropske unije, Nata in OECD. Širitev EU na Zahodni Balkan podpirajo tudi v NSi, SD, SAB. 

NSi se bo zavzemala za boljše varovanje zunanjih meja EU, ustanovili bi sprejemne centre za migrante na zunanjih mejah. V SD so prepričani, da bi morala EU sankcionirati kršiteljice vladavine prava, Slovenija pa bi morala odstraniti žico na meji s Hrvaško. Enako bi storili tudi v Levici. SNS bi tehnične ovire na meji odstranil šele, ko bo Hrvaška vstopila v območje Schengna. V stranki sicer zagovarjajo izstop iz Evropske unije in Nata, povezovali pa bi se z drugimi slovanskimi narodi. 

Levica bi beguncem olajšala pridobitev statusa begunca. Izvajali bi politiko podeljevanja azilov vsem pomoči potrebnim. 

V LMŠ bi se zavzemali za konsistentno slovensko zunanjo politiko, saj je za mednarodni ugled države izjemnega pomena, da poglavitne zunanjepolitične usmeritve vodi usklajeno ter v skladu z zakonodajo in strategijami, sprejetimi v državnem zboru.

DeSUS in Konkretno v svojih programih ne navajata ukrepov na področju evropske oziroma zunanje politike. V Gibanju Svoboda pa so zapisali, da si bodo prizadevali za okrepitev vloge Slovenije v alpsko-jadransko-podonavskem prostoru in Mediteranu. Podprli bi kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) za obdobje 2024–2025. 

Pravosodje

Stranke na področju pravosodja ponujajo različne ukrepe. Stranka NSi se bo zavzemala za pravosodni sistem po zgledu Avstrije in Nemčije in digitalizacijo sodstva, za kar bodo poskrbeli tudi v SAB. Zagovarjajo razbremenitev Ustavnega sodišča in prednostno obravnavo najhujših kaznivih dejanj. V SD bodo preučili možnost uvedbe specializiranih sodišč in pristopili k reševanju posebne obremenjenosti posameznih vrst sodišč. 

Stranka DeSUS zagovarja strožje kazni za uporabo javnega denarja v nasprotju s predpisi, vključno z odvzemom premoženja, ustvarjenega s takimi dejanji. Predlagali bodo uvedbo finančne policije. V SAB bodo vztrajali pri uvedbi obveznega preferenčnega glasu na volitvah, obljubljajo tudi začetek gradnje nove sodne palače. 

V SDS bi vzpostavili pravno in pravično sodstvo, ki državljanov ne deli na prvorazredne in drugorazredne. Obljubljajo, da bo po formuli 6+3+3 vsak prišel do pravice na sodišču v največ enem letu. V LMŠ bi spremenili Zakon o kazenskem postopku, da bi se izognili zastaranju in omogočili večjo učinkovitost pregona organiziranega, gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije.

V SNS bi skrajšali zastaralni rok, torej rok, ki ga imajo tožilstvo, sodišče in policija na voljo od storjenega dejanja do podane sodbe. V Gibanju Svoboda so za krepitev vloge predsednika države, ki bi prevzel imenovanje sodnikov, dali pa bi mu tudi možnost ustavnega veta. Pravnomočno obsojenim za naklepna in "zavržena" kazniva dejanja bi prepovedali kandidaturo za javne funkcije, pri hujših kaznivih dejanjih bi odpravili imuniteto poslancev. Župane bi po novem lahko odpoklicali, referendumsko pravico pa razširili – tudi za odločanje o spremembah ustave. 

V stranki Levica medtem zagovarjajo zniževanje zapornih kazni in odpravo dosmrtnega zapora. Spodbujajo resocializacijo storilcev in storilk in ne podpirajo gradnje dodatnih zaporov.