Predsedniška kandidatka Sabina Senčar je v intervjuju za našo televizijo dejala, da je vlada Janeza Janše mesec po najhujšem izbruhu, ki naj bi terjal nešteto življenj, z odlokom prepovedala zdravila, ki jih v medicini normalno uporabljamo. V nadaljevanju je še dodala: "Za hidroksiklorokin je bilo znano iz okužb sars-1, koroni podobne okužbe, da dobro deluje za zgodnje zdravljenje. Pa je bil z odlokom prepovedan. Ne zato, ker je škodljiv, ker ne bi pomagal, ampak ker naj bi ga zmanjkalo za paciente z revmatoidnim artritisom. To je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje. Tukaj pa je šlo za hipno pomoč, za zgodnje zdravljenje najhujših primerov, žrtev, ki so jih napovedovali v tisočih in tisočih."
Vlada je v začetku aprila 2020 izdala odlok, s katerim je omejila predpisovanje in izdajo zdravil z učinkovinami klorokin, hidroksiklorokin ali azitromicin. Predpisovanje in izdaja teh zdravil v lekarni na samoplačniške recepte in recepte za osebno uporabo tako ni bilo dovoljena. Vlada je takrat zapisala, da želijo ob povečanem povpraševanju zagotoviti nemoteno in ustrezno preskrbo z zdravili bolnikom z revmatoidnim artritisom ali eritematoznim lupusom, ki ta zdravila nujno potrebujejo.
Julija istega leta je omejitev prenehala delovati, saj je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke ocenila, da imamo v Sloveniji dovolj zalog. Vlada z odlokom zdravil z učinkovino klorokin in hidroksiklorokin ni prepovedala, saj so bila še vedno v rabi, in sicer za zdravljenje revmatoidnega artritisa in lupusa, za kar sta tudi prvotno odobrena. Zdravila pa niso bila dostopna za izdajo na recept osebam, ki teh bolezni nimajo.
Hidroksiklorokin je v EU odobren za zdravljenje nekaterih avtoimunih bolezni in zdravljenje malarije. Za zdravljenje bolnikov s covidom-19 ni odobreno, so ga pa izven odobrenih indikacij uporabljali za zdravljenje te bolezni. Kot je zapisala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, v velikih kliničnih preskušanjih hidroksiklorokin ni pokazal koristnih učinkov pri zdravljenju covidnih pacientov. Ravno nasprotno, zdravniki so bili opozorjeni na morebitna tveganja in hude stranske učinke (povzročijo lahko širok spekter psihiatričnih motenj in težave s srcem).
Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc je za Dejstva pojasnila, da stroka v Sloveniji hidroksiklorokina ne uporablja že dve leti. Niti ene od strokovnih smernic ga ne priporočajo, še dodaja. Za zdravljenje covidnih pacientov sicer trenutno uporabljajo zdravila nirmatrelvir/ritonavir, remdesivir in molnupiravir. Nekdanja vodja posvetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović ob tem dodaja, da se zdravilo tudi pri zgodnjem zdravljenju ni izkazalo za učinkovito, razlika med zdravljeno in nezdravljeno skupino namreč ni bila značilna. Opozorila je tudi na resne neželene učinke.
Študija, objavljena v priznani znanstveni reviji The Lancet marca 2022, ki je preučevala učinek hidroksiklorokina na covidne paciente, je prav tako ugotovila, da zdravilo ni zmanjšalo tveganja za hospitalizacijo, avtorji študije pa zdravila tako niso priporočili.
Trditve Senčarjeve o učinkovitosti hidroksiklorokina tako ne držijo.
Ali je cepljenje proti covidu-19 eksperiment?
V nadaljevanju je Senčarjeva poudarila, da je šlo v primeru cepljenja proti covidu-19 za novo tehnologijo in za poskus. "Prav tako so skrivali dejstva in ljudi prisiljevali, da so sprejeli udeležbo v poskusu, pri čemer pa niso bili obveščeni, da sodelujejo v poskusu. Ni se spremljalo podatkov o tem, kakšni so rezultati poskusa. Nič ni bilo storjeno po principih helsinške deklaracije in nürnberškega kodeksa, niti Hipokratove prisege," je dejala.
Vsa cepiva proti covidu-19, ki so v uporabi v Sloveniji, so bila odobrena s strani pristojnih organov, tudi Evropske agencije za zdravila (EMA). Cepiva so bila preizkušena v kliničnih preskušanjih (v katerih je sodelovalo več deset tisoč oseb) in so izpolnila znanstvene standarde EMA glede varnosti, učinkovitosti in kakovosti. Varnost cepiv je skrbno spremljana, javnost pa je redno obveščena o novih informacijah, pravijo na Javni agenciji za zdravila. EMA objavlja mesečna poročila o varnosti cepiv. Do septembra 2022 so v Evropi razdelili že skoraj 912 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19. Največkrat (665 milijonov odmerkov) je bilo uporabljeno cepivo podjetja Pfizer, pri tem pa so zabeležili 919.242 stranskih učinkov.
"Mislim, da je bilo toliko povedanega o raziskavah cepiv, ki so tudi objavljene, in o vseh podatkih, ki so bili za odobritev potrebni, pa o načinu spremljanja neželenih dogodkov in podatkih o le-teh, da si lahko ljudje sami ustvarijo jasno sliko," poudarja Beovićeva.
Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, je cepljenje prostovoljna in individualna odločitev, ki temelji na dejstvu, da je mnogo težje preboleti nalezljivo bolezen z vsemi potencialnimi zapleti, kot je samo tveganje za zaplete po cepljenju, ki so pri sodobnih cepivih izjemno redki.
Vsa cepiva so bila pred uporabo preizkušena v kliničnih študijah in odobrena s strani pristojnih organov, cepljenje pa je bilo ves čas prostovoljno. Izjava Senčarjeve tako ne drži.
