"Ob takšnem objektu je nevzdržno živeti, saj gre za smrad in hrup. Leta 2009 je v neurju iz te farme odneslo celotno ostrešje na naše dvorišče in nam povzročilo izredno veliko škodo na nepremičninah." Tako dolgoletno agonijo življenja v neposredni bližini hleva za rejo piščancev opisujejo sosedje, ki želijo ostati anonimni.
Odvetnik Mitja Šuligoj, ki se je v to zgodbo vključil sredi leta 2021 pojasni, da njegove stranke trpijo velike negativne učinke tega objekta. "Povedala mi je, da je perje nosilo v kuhinjo, na krožnike. Življenje je zelo oteženo, kakovost življenja je nizka. Stranka se čuti v nevzdržnem položaju. Kljub temu da vsa ta leta opozarja na situacijo, da je bila tudi prepoznana okoljska spornost objekta, se v naravi ni nič spremenilo. Vidiš, da nič ne moreš in te to še dodatno boli, ker misliš, da imaš prav, pa svojega prav ne moreš doseči." Sosedje se praktično že 40 let trudijo in angažirajo ter na težave s farmo opozarjajo vse pristojne institucije v državi – ministrstva, inšpekcijo, upravno enoto. "Počutimo se popolnoma nemočne."
Po besedah lastnikov farme je bilo izvedenih več meritev hrupa in vonjav, ki nikoli niso presegle dovoljenih mej. "Tudi vsa ventilacija je stropna ali obrnjena nazaj na polje in ne proti naselju oziroma sosedom. Objekt ima tudi prezračevanje s sistemom rekuperacije. Objekt ni moteč za nikogar od sovaščanov, le za dotično sosedo, ki se je sem preselila leta 1990 in od takrat povzroča nevšečnosti."
Zakaj je gradnja hleva za piščance problematična?
Zgodba se je začela leta 1974, ko je farma dobila gradbeno dovoljenje. "S farmo se nikoli nismo strinjali, ne mi, ne naši predniki. Na to smo inšpektorje na Ptuju opozarjali že od začetka, vendar so vedno trdili, da ima lastnik dovoljenja, ničesar pa nismo dobili na vpogled," opozarja soseda farme. "Farma je zgrajena v treh delih. Mi smo preko ministrstva začeli intenzivno opozarjati na pričetek gradnje tretjega dela v letu 1997. Ugotovilo se je, da so vsa izdana dovoljenja neskladna – torej, da objekt nima dovoljenj. Na to smo opozarjali vse odgovorne v državi, tudi glavnega republiškega inšpektorja, vendar se do danes nič ni zgodilo," pojasnjujejo sosedje.
Zakaj je farma z vidika gradnje po mnenju Šuligoja problematična? "Prvotno so bila izdana dovoljenja za en obseg objekta, zgradil pa se je manjši. Izvajale so se dozidave, prezidave in rekonstrukcije skozi čas, ki so bile deloma pokrite z dovoljenji, deloma ne." Hkrati pa, tako Šuligoj, iz izdanih dovoljenj nimajo točnega števila piščancev, ki naj bi se uhlevljali, kar je pa tudi pomembno s stališča okoljske zakonodaje, ker mora vsaka piščančja farma, ki ima nad 10.000 piščancev, za obratovanje imeti opravljen predhodni postopek – če je za njeno postavitev treba opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ali ne. "V vseh teh postopkih se naslovi in se presodi vse vplive, ki jih ima taka gradnja skupaj z dejavnostjo, ki je nameravana v objektu na okoliške nepremičnine. To tukaj nikoli ni bilo narejeno."
Inšpekcijski odločbi iz leta 1997 in 2001 še nista uresničeni
Odvetnik Šuligoj vidi srž problema v tem, da je bila v letih 1997 in 2001 izdana inšpekcijska odločba o delni odstranitvi objekta, ki vse do danes ni bila uresničena. "Ne gre za običajen objekt, gre za piščančjo farmo, ki je postavljena praktično v strogi center naselja. Ima velike negativne učinke, predvsem z vidika smradu in veter odnaša zadeve na dvorišče moje stranke. Oddaljenost tovrstnega objekta do stanovanjskih nepremičnin je izrazito premajhna."
Kot pove Šuligoj, je to potrdil sodni izvedenec za ekologijo dr. Vincenc Butala, ki sta ga naročila omenjena soseda. "Je nesporno, da farma piščancev ne sodi v stanovanjsko območje oziroma je farma najmanj 20-krat premalo oddaljena od bivalnega območja sosedov." Ne pa okoli pet metrov, kot je v tem primeru, pojasnjuje Šuligoj. Pogosto jih srečujemo bolj na obrobju naselij in vasi, tam, kjer je kmetijska proizvodnja nekaj običajnega in tradicionalnega.
Gradbena inšpekcija je izdala več inšpekcijskih odločb, trenutno pa sta zaradi nezakonite gradnje neizvršeni dve. Prva je odločba iz leta 2001 zaradi dvoetažnega prizidka k obstoječemu hlevu za vzrejo piščancev. Druga odločba pa iz leta 1997 zaradi nadzidave obstoječega pritličnega hleva. Za obe je rušenje izvršljivo od decembra 2019, vendar sta bili odloženi do decembra 2024. Inšpekcija je bila obveščena, da je kršitelj podal vlogo za legalizacijo objektov daljšega obstoja. A je ustavno sodišče izvajanje teh postopkov ustavilo, dokler presoja ustavnost 146. člena gradbenega zakona. V času do končne odločitve ustavnih sodnikov se odstranitev nezakonitega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja ne sme izvršiti.
Šuligoj izpostavlja, da je zgodba resnično specifična v tem, da so bile storjene postopkovne in vsebinske napake pri delu organov, kar je ugotovila upravna inšpekcija, ki je izvajala inšpekcijski nadzor vse od leta 1984 naprej. Ugotovila je, da sta inšpektorja vpise zaznamb v zemljiško knjigo posredovala z nekajletno zamudo, prekoračeni so bili roki za izdajo sklepov – v enem primeru za petnajst let in da gre za nerazumno dolgo trajanje postopka.
Uporabno dovoljenje za objekt, ki ni obstajal
Uporabno dovoljenje je bilo izdano za objekt, ki v naravi sploh ni obstajal, pojasnjuje Šuligoj, kar dokazujejo dokumenti urada glavnega republiškega inšpektorata iz leta 1997. Gradbeno dovoljenje je predvidevalo pritlično piščančjo farmo veliko 64 krat 12 metrov, investitorja sta jo zgradila v velikosti 49 krat 12,5 metrov in za tako zgrajen objekt leta 1974 dobila uporabno dovoljenje. To, da ima en del farme uporabno dovoljenje, je svojevrstna posebnost, pojasnjuje Šuligoj, ker so se gabariti objekta ves čas spreminjali – od 70. let so bile dozidave, nadzidave, prezidave, rekonstrukcije, deloma je nekaj bilo porušeno, nadvišano, spreminjalo se je prezračevanje, strojne inštalacije, fasada – kar dokazujejo ortofoto posnetki in izsledki inšpekcijskih nadzorov.
Torej je lahko sporno samo tisto, kar je bilo zgrajeno po uporabnem dovoljenju. "Za nazaj se ne presoja več, ker se šteje, da je komisija, ki je opravila tehničen pregled, objekt pogledala in da je skladen z dokumentacijo, na podlagi katerega je bil zgrajen."
Lastnika farme pojasnjujeta, da farma tukaj obratuje že od leta 1974. "Za objekt imamo dvojno gradbeno in dvojno uporabno dovoljenje. Leta 1997 smo pričeli s postopkom legalizacije manjšega dela objekta, ki ga trenutno ne uporabljamo. Postopek legalizacije na upravni enoti Ptuj še vedno ni zaključen."
Več poskusov legalizacije
Po vedenju odvetnika so bili doslej trije ali štirje poskusi legalizacije, ki so bili zavrnjeni oz. so bile vloge umaknjene. Nova priložnost je nastopila z novelo gradbenega zakona leta 2022, ki je omogočila legalizacijo objektov daljšega obstoja za vse stavbe, zgrajene pred letom 2005, ki niso bile pozneje spremenjene. "Namesto da bi se predpisi spoštovali, da bi se gradilo, kar je dopustno, dopuščamo anomalije iz preteklosti."
'Storjena jim je tudi krivica'
Legalizacija objektov daljšega obstoja omogoča legalizacijo praktično česarkoli in kjerkoli. Ne preverja se, ali so objekti skladni s prostorskimi akti in ali so moteči za okolico, posledično lahko tukaj nastopijo težave. Arhitekt Janez Gaberščik in direktor arhitekturnega biroja Arhitektura Gaberščik, ki ponuja tudi legalizacije objektov, je bil v navezi s sosedi in je pripravil strokovno mnenje, da se je objekt skozi čas spreminjal. Pojasnil je, da na tistem mestu objekta na tak način ne bi smeli postaviti. "Stavba jih moti z vidika onesnaževanja, vonja, prisotnosti ... Ko so to gradili pred leti brez dovoljenja, ni bilo nikogar, niti inšpekcije, ki bi ukrepala. Zdaj je prišla možnost za legalizacijo objektov daljšega obstoja in lahko legalizirajo. Sosedje na drugi strani proti temu nič ne morejo, storjena jim je tudi krivica."
Gaberščik komentira, da legalizacija objektov daljšega obstoja na eni strani omogoča ljudem, da uredijo zadeve, po drugi pa ne vemo, kaj točno se ureja, saj so zraven tudi objekti, ki so moteči, celo nevarni. Tudi v Triglavskem narodnem parku? Gaberščik odgovarja, da lahko. "Tudi v naravnem okolju, v narodnem parku, v zaščitenem območju, a objekt ni preverjen, če dela škodo."
V rubriki Dejstva smo maja razkrili, da pobudnik ustavne presoje 146. člena, ki omogoča legalizacijo objektov daljšega obstoja državni svetnik in župan Žirovnice Leopold Pogačar pravi: "Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute." Zakaj? Ker omogoča legalizacijo praktično kjerkoli – na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, v narodnih parkih, na zaščitenih območjih ... Ustavno sodišče je te legalizacije zato začasno onemogočilo.
Ministrstvo ni dovolilo širitve reje piščancev
Da takšna intenzivna reja živali ne sodi v vaško jedro, pojasnjuje Šuligoj, izhaja iz mnenja tedanjega ministrstva za prostor, ki je leta 2019 - kot nosilec urejanja prostora - ob pripravi občinskega prostorskega načrta občine Hajdina, v fazi ocene sprejemljivosti načrta na okolje, zaznalo to problematiko in s pripravljalcem predpisa uskladila tekst, ki ne dovoljuje širjenja tovrstne dejavnosti na parceli, ampak samo v delu, ki je legalna. "Tukaj se postavi vprašanje, kaj je tisti obseg objekta in obseg dejavnosti, ki je zakonit. Legalizacija po principu objekta daljšega obstoja je nek bypass' kako priti do večjega legalnega stanja, ker se po obstoječih predpisih objekt ne more v takih gabaritih legalizirati in bi se mogel zmanjšati v skladu z inšpekcijskimi odločbami."
Z ministrstva za naravne vire so nam pojasnili, da so preverjali gradiva, poslana s strani občine, predvsem glede razvoja naselij, ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora, razmestitve dejavnosti v prostoru in območij namenske rabe. "Občina je upoštevala mnenja ministrstva in izvzela širitve naselja, ki so pomenile načrtovano krepitev intenzivne kmetijske proizvodnje v neposredni bližini stanovanjskih območij, na območjih predlaganih uskladitev z dejanskim stanjem pa določila namensko rabo površin podeželskega naselja, ki v skladu s predpisi niso namenjene za intenzivno rejo živali. Občina je po dopolnitvi predloga OPN prejela pozitivno mnenje ministrstva s področja razvoja poselitve."
Z občine Hajdina pojasnjujejo, da je bila v postopku priprave prostorskega načrta med drugimi obravnavana tudi pobuda za spremembo namenske rabe prostora iz podeželskega naselja, v površine za kmetijsko proizvodnjo. Pobuda ni bila realizirana. "Del kmetijskega proizvodnega objekta je legalno zgrajen, nadaljnje prizidave niso dopustne. Glede na to, da do spremembe namenske rabe ni prišlo in da ni dopustno povečanje objekta, je ministrstvo odločilo, da so vplivi OPN sprejemljivi, ob pogoju vzpostavitve ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje. V postopku sprememb in dopolnitev prostorskega načrta je bila podana pobuda za umik omejitev glede gradnje objektov za intenzivno rejo živali v 81. členu, vendar je bila pobuda že v fazi izhodišč zavrnjena."
Neselektivna legalizacija lahko povzroči nove krivice
Kakšno je stališče Šuligoja do instrumenta objektov daljšega obstoja? Meni, da je razumljivo, da se poskuša sistemsko rešiti vprašanje nelegalnih in neskladnih gradenj, a problem je, ker z enim ukrepom zajamemo vse situacije - od neproblematičnih za okolje, ljudi, prebivalce, ki niso bili nikoli predmet inšpekcijskih postopkov, do objektov z vplivi na okolje, na kmetijskih zemljiščih, na varovanih pasovih. "Taka neselektivna legalizacija lahko povzroči nove krivice, ker se tistemu, ki je predpise kršil daje nek bonbonček do katerega ne bi smel biti upravičen. Pravo je zato, da ga spoštujemo, ne da ga kršimo."
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.