Afere na trgu mesa: 'Tukaj se občasno pojavljajo posamezniki, ki izigravajo sistem'

Leta 2019 sporno poljsko meso

Evropo vsake toliko pretrese afera na področju mesa. Spomnimo se v kebab predelane govedine bolnih krav s Poljske. Pa škandala s konjskim mesom, ki so ga našli v zamrznjeni lazanji, označeni kot goveji. Razburjali so tudi primeri, ko so preprodajalci zgolj zamenjali deklaracije ali pa le prepakirali meso in podobno. Zaradi različnih afer je zaupanje kupcev težko pridobiti in zelo enostavno izgubiti. "Tukaj se občasno pojavljajo posamezniki, ki izigravajo sistem, zato se mi zdi res pomembno, da mi z našimi potrošniki odkrito komuniciramo, da se krepi zaupanje, da nas ne mečejo v isti koš," izpostavlja Matej Resnik, generalni direktor državne skupine Farme Ihan.

Ugotovljeno je bilo, da poljskega mesa v Sloveniji nismo sprejeli, pojasnjuje Mojca Čeh, vodja oddelka za varno hrano na ljubljanskem območnem uradu inšpekcije, ampak so bili narejeni izdelki iz tistega mesa. Kako je to vplivalo na inšpekcijske nadzore? "Jaz bi rekla, da ni, ker smo imeli isti nadzor tudi prej in takega imamo tudi zdaj."

Se lahko pri nas prodaja poljsko meso kot slovensko? Predlani in lani so imeli na inšpekciji  ravno v to usmerjene izredne nadzore, kjer pa nepravilnosti pri svežem mesu niso ugotovili. "Če je poljsko meso, ni bilo označeno kot izbrana kakovost." To ima lahko samo slovensko meso, če je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v Sloveniji. 

Zamrznjeno meso: samo datum prve zamrznitve

Pred dobrimi 10 leti je sosednjo Hrvaško pretreslo razkritje, da so tamkajšnje mesnice prodajale tudi do 10 let staro zamrznjeno meso. Podobna afera je nato leto kasneje izbruhnila v Bosni in Hercegovini, ko so odkrili, da zamrznjeno meso, staro tudi do 10 let, prodajajo kot sveže. In v Romuniji, kjer je romunska policija zaplenila meso, ki so ga pred več kot 30 leti zamrznili, tisti mesec pa naj bi ga nameravali dati v prodajo.

Meso se lahko uvozi zamrznjeno, lahko se uvozi sveže in se nato zamrzne. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze, pravi, da v inšpekcijskih poročilih še ni zasledil, da bi ugotovili neskladje med zamrznjenim in nezamrznjenim. "Šokantno dejstvo je, da se meso lahko zamrzne večkrat in se lahko prodaja naprej. Tega se kupec ne zaveda. Na deklaraciji moraš navesti samo datum prve zamrznitve." Po mnenju Florjančiča je to hud pokazatelj, da je tukaj treba nekaj urediti. "Mogoče povečati inšpekcijski nadzor, posodobiti tehnološke metode. Doma so nas vedno učili: ne zamrzujte dvakrat. Tukaj je pa uradno dovoljeno. Razen perutnine, ki se ne zamrzuje. Vse ostalo pa lahko zamrzneš, odmrzneš, navedeš datum prve zamrznitve in daš v vitrino." 

Je mogoče, da bi bile cene mesa tako nizke, ker bi se v trgovinah prodajalo celo zamrznjeno in nato odtajano meso? Inšpektorji tega doslej niso odkrili. Po besedah Mojce Čeh izvajalci dejavnosti zamrznjeno meso, ki ga kupijo, ponavadi uporabijo za predelavo, torej iz njega naredijo izdelke. "Sama struktura mesa se po odtajanju tako spremeni, da ga že iz kakovostnega vidika naj ne bi prodajali kot sveže meso." 

V Sparu ne kupujejo zamrznjenega mesa, pojasnjuje Uroš Čelebić, vodja programa meso. "Vse meso je pregledano ob vstopu v trgovino. In potem ponovno, ko se meso odpira, če ne ustreza našim standardom, se meso umakne iz prodaje."

Koliko odpoklicev?

Na inšpekciji smo preverili, koliko odpoklicev mesa je bilo iz trgovskih polic v zadnjih letih. Leta 2020 je bilo odpoklicev 30, največ zaradi mikrobioloških tveganj, konkretno zaradi patogenih bakterij in njihovih produktov. Do leta 2024 je odpoklicev vsako leto malo nad 10. Letos jih je bilo že 36 do začetka septembra. Zakaj? Na inšpekciji pojasnjujejo, da je to povezano z novim protokolom obveščanja o odpoklicih. Po novem inšpekcija ne obvešča samo o nevarnih živilih, ampak tudi o neskladnih, ki so varna za uživanje, ne glede na to, če jim je rok uporabe že potekel. Hkrati pa je bil letos narejen poseben nadzor glede izpolnjevanja mikrobioloških zahtev za mleto meso in mesne pripravke.

Zavajanje kupcev? 

Na trgovinski zbornici ugotavljajo, da potrošnik čedalje bolj ceni slovensko poreklo, še vedno pa ključno vlogo igra cena. Analiza varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano razkriva, da je najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalca v trgovini Tuš (69 odstotkov), najmanj pa v Eurospinu (38 odstotkov). Z oznakami, ki označujejo slovenski proizvod in/ali poreklo, je označena približno četrtina izdelkov. Inšpekcija pa ugotavlja, koliko trgovcev pri oglaševanju zavaja, da bi privabili kupce, ki želijo kupiti slovenske izdelke. 

V Farmah Ihan imajo celotno goveje sveže meso označeno kot izbrana kakovost, s septembrom bodo v njihovi maloprodajni mreži začeli prodajati tudi svinjsko sveže meso, ki bo označeno kot izbrana kakovost, pojasnjuje Resnik. "Vse to še dodatno potrjuje našo zavezo, da vse živali, ki jih mi damo v predelavo, so rojene, vzrejne in zaklane v Sloveniji." Znak 'izbrana kakovost Slovenija' zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo; kratke transportne poti, visoko kakovostno krmo ter izpolnjevanje posebnih zahtev pri zdravstvenem varstvu živali in redno kontrolo v obratih pridelovalcev in predelovalcev. 

Vsak trgovec ima svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega porekla. Hofer ima oznako 'Kakovost iz Slovenije', Sparova oznaka za te izdelke je 'Slovenija moja dežela', Mercator uporablja oznako 'Radi imamo domače', Tuš pa oznako 'Spoštujmo slovensko'. Kot pravi Mojca Čeh, je vsaka taka oznaka znotraj blagovne znamke, denimo oznaka iz krškopoljskega prašiča ali Z'dežele. "To je prosto po Prešernu. Določi si svoja pravila, ki se jih morajo držati. Bolj znane so oznake kakovosti, ekološke oznake. Lahko pa so zaščitene geografske označbe na območju posamezne občine, denimo bohinjski sir ali sir mohant." 

Kaj ugotavlja inšpekcija? V letu 2022 je bilo izrečenih 19.400 evrov glob, v letu 2023 pa 2200 evrov. Globe so morali plačati v Engrotušu, Loških mesninah, KGZ Škofji Loki in Lidlu Slovenija. Sicer na inšpekciji ocenjujejo, da se stanje na področju označevanja izboljšuje. Ugotavljajo, da so izvajalci dejavnosti dosledni pri označevanju živil.

Kakšne nadzore so izvedli na področju mesa? Prejeli so obvestilo o mogočih nepravilnostih pri akcijskem trženju stegna govejega mesa z oznako 'Izbrana kakovost'. Nadzor je bil izveden v centralnih skladiščih in maloprodajnih enotah trgovskih verig. Po sistemu preverjanja sledljivosti korak nazaj so izvedli nadzor pri 10 dobaviteljih mesa mlade govedi. Ugotovili so, da je bilo vse meso slovenskega porekla. 

Ni strahu pred kaznijo? Iskanje dobička prevladuje?

In kako takšno zavajanje komentira Florjančič? "Ali se ne boji kazni ali pa je njegov poslovni model iskanja dobička tako prevladujoč." Ocenjuje, da je premalo inšpektorjev in premalo podkovanosti, ker to ni tako enostavno ugotoviti. So pa stanovske organizacije predlagale t. i. masne bilance. To pomeni, da se sledi vse od hleva in predelovalnega obrata do trgovine in blagajne. "Da bomo kupci na računu videli, da smo kupili tisto, kar smo izbrali: slovensko. Predlog je bil, da se na digitalen način pobira podatke. Vse živali v hlevu imajo potni list, ko gredo v mesnopredelovalni obrat, morajo javiti službam. Imamo vse podatke, samo še korak do trgovca je treba urediti. Na tak način se vidi vsak odklon. Če smo toliko živali dali v obrat, je lahko samo toliko slovenskega mesa na policah." Uredba je bila sicer sprejeta, pojasnjuje Florjančič, "vendar so nekje zgoraj v verigi malce zadržani". "Zakaj bi iskali krivca, če lahko na sodoben način izveš, če je toliko živine, je toliko mesa. To je normativ ene sodobne družbe." 

Košarica: Smo zaščitili potrošnika pred inflacijo?

"V Sloveniji cene hrane ne sledijo trendom v Evropi. V Evropi se je rast ustavila, v Sloveniji žal še ne. Ugotovili bomo, kdo v verigi ima neupravičene dobičke in kdo oderuške marže." S temi besedami je predsednik vlade Robert Golob napovedal spremljanje cen živil. S tem so želeli zaščititi potrošnika zaradi inflacije, pojasnjuje ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in ta cilj je bil do določene točke dosežen, zagotavlja. "Skozi postopek uveljavljanja košarice so se seveda v sistemu zgodile anomalije, pri tem pa so se mogoče nekateri okoristili."

Smo kupci ceno zaradi košarice postavili na prvo mesto? "Ves trud, ki se ga je eno desetletje vlagalo v ozaveščanje kupcev, da kupujejo lokalno in ekološko, se je skozi dve leti dejansko sesul," pojasnjuje ministrica. Razpad se je začel v času covida, ko smo neracionalno kupovali velike količine hrane. 

Oglaševanje za cenene tuje proizvode in multinacionalke

Po mnenju Čelebića se je percepcija potrošnika, da je postavil ceno na prvo mesto, spremenila z uvedbo vladne košarice. "Poreklo je trenutno drugotnega pomena. Kar gre v promocije, vedno izbiramo slovensko." Sicer meni, da je bil kratkoročno ta ukrep zelo dober, saj ni padla kupna moč. 

A to, je jasen Stanko Tomšič, direktor Zadruge Trebnje-Krka, je imelo tudi širše posledice. "Je pa to povzročilo številne špekulacije, ki so jih izvajali predvsem veliki trgovci, ko so med sabo tekmovali, kdo bo bolj znižal cene in so se potem določeni artikli prodajali po dampinških cenah, po bistveno nižjih cenah, kot so bili proizvodni stroški, in s tem se je pojavilo tudi neko zavajanje kupcev, da kdo pa si očitno vzame preveč, da se da prodajati oz. kupiti proizvode po bistveno nižjih cenah, kot so jih kupovali prej. Ministrstvo za kmetijstvo je s tem delalo neposredno reklamo za cenene tuje proizvode in posledično za multinacionalke."