Absurdi plačnega sistema: 26.000 zaposlenih pod minimalno plačo, rekorder lani z 200 tisočaki

Plačni sistem je razdeljen na 65 plačnih razredov, osem najvišjih razredov pa je rezerviranih za funkcionarje – teh je skupaj 415 v državi. Razpon med razredi je velik. Bruto plača za prvi razred v plačni lestvici, ki je nominalno ostala nespremenjena od septembra 2016, znaša 440,38 evra. Medtem pa bruto plača v najvišjem razredu – prejema jo šest javnih uslužbencev – znaša 5419,54 evra. Gre za predsednike republike, vlade, DZ in predsednike nekaterih sodišč.

Najvišja izplačila v resnici ne prejemajo tisti, ki so uvrščeni v najvišje plačne razrede. Namreč vseh deset javnih uslužbencev, ki so v lanskem letu dobili najvišja izplačila, je zdravnikov, kažejo podatki Ministrstva za javno upravo.

Zdravniki so uvrščeni od 29 do 57. plačnega razreda, tako da njihova osnovna bruto plača variira med 1320,58 in 3960,02 evra. In medtem ko je v najnižjem plačnem razredu le 22 oz. 0,31 odstotka vseh zdravnikov, jih je v 57. plačnem razredu več kot tretjina oz. 2481.

Prav podatki o dejanski masi izplačil kažejo o tem, da nemalokrat plačilo za osnovno delo zdravnika predstavlja manjši delež celotnega zneska na plačilni listi. Napredovanje po plačni lestvici tako ni pomembno le zaradi plačila za redno delo, ampak predvsem zaradi različnih dodatkov, ki se obračunavajo na osnovno bruto plačo.

Pri rekorderju v javnem sektorju, ki je lani prejel skupaj 195.708 evrov za svoje delo v ptujski bolnišnici in mariborskem zdravstvenem domu, je bruto izplačilo za redno delo znašalo 27.555 evrov bruto, za nadomestila je prejel 23.327 evrov bruto, za delo preko polnega delovnega časa pa 136.449 bruto.

Tudi pri drugem na lestvici najbolj plačanih v javnem sektorju – gre za zdravnika iz UKC Ljubljana, ki je v lanskem letu prejel skupaj 180.013 evrov bruto – je bruto plača rednega dela predstavljala manjši del izplačila. Skoraj 80.000 evrov je prejel na račun nadurnega dela, skoraj 48.000 evrov z dodatki.

Maso izplačil v javnem sektorju so v lanskem letu predvsem povečali t. i. covidni dodatki. Gre za več različnih dodatkov: dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije zaradi začasne razporeditve oziroma premestitve, za neposredno delo s covidnimi bolniki, za delo v rizičnih razmerah itd.

V 57. plačnem razredu 55 odstotkov zdravnikov

Med več kot 180.000 zaposlenimi v javnem sektorju je najbolj zastopan 32. plačni razred, v katerega je uvrščenih 10.155 zaposlenih. Med vsemi zaposlenimi v javnem sektorju, ki zasedajo 57. plačni razred, je 55 odstotkov zdravnikov.

Če bi vlada in zdravniški sindikat Fides tudi dejansko podpisala februarja sklenjen dogovor, bi zdravnikom prineslo šest plačnih razredov višje plače. Napredovalo bi lahko tudi vseh 2481 zdravnikov, ki so danes v 57. razredu. Po novem bi tako lahko, a le v letošnjem letu, dosegali tudi 63. plačni razred s 5010,67 osnovne bruto plače. V tem razredu so danes zaposleni trije javni uslužbenci.

Na koncu sicer sporazum ni bil podpisan. Deloma zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je razveljavilo člen zakona, ki je omogočal preboj 57. plačnega razreda, deloma pa zaradi različnega tolmačenja vlade o tem, koliko bi trajalo napredovanje za šest razredov – zdravniki so si to tolmačili kot trajen ukrep, vlada kot letošnjega.

Zahteve Fidesa so sledile dvigu plač v zdravstveni negi in socialnem varstvu v lanskem letu. Dogovor, težak 37 milijonov evrov za socialno varstvo in 86 milijona evrov za področje zdravstva na letni ravni, je prinesel višje plače okoli 35.000 zaposlenim, najbolj so se povišale bolnišničnim medicinskim sestram, in sicer tri do šest plačnih razredov.

Danes je več kot 15 tisoč medicinskih sester uvrščenih od 16. do 51. plačnega razreda, najbolj je zastopan 39. plačni razred s 1954,78 evra bruto plače. Pri tem pa minimalne bruto plače ne dosega 269 sester.

26 tisoč zaposlenih v javnem sektorju niti ne dosega minimalne plače

A omenjenih 269 medicinskih sester je del več kot 26 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, katerih osnovna bruto plača ne dosega minimalne. Ta je od letos določena pri 1074,43 evra, medtem ko je še 23. plačni razred ovrednoten manj, kot znaša minimalna plača, tako jim država doplača znesek 'minimalca'.

In teh, ki v javnem sektorju ne dosegajo niti minimalne plače, je vsako leto več, namreč lestvica se pomika navzgor skupaj z višanjem minimalne plače. V letošnjem letu jih je že skupaj 26.426, kažejo podatki Ministrstva za javno upravo.

Potem ko so si zdravniki izpogajali z vlado dogovor o šestodstotnem dvigu plač, ki je sicer pozneje padel v vodo, so enaka napredovanja želeli tudi ostali sindikati v javnem sektorju. Tega sicer niso dosegli – po ocenah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika bi takšen dvig plač na letni ravni prinesel višje odhodke za proračun v višini milijarde in pol.

A tudi če bi sindikati izpogajali šestodstotni dvig plač vsem javnim uslužbencem, se to več kot 9000 zaposlenim, ki so pod 18. plačnim razredom, na plačilni listi niti ne bi poznalo, saj bi bila njihova osnovna bruto plača kljub napredovanju še vedno pod minimalno.