Kako lekarne služijo na naš račun?

Lekarne, ki bi morale delati v javnem interesu, tako s popusti letno v žep pospravijo kar osem milijonov, kar je nesprejemljivo, opozarja župan murskosoboške občine Aleksander Jevšek. Agencija za varstvo konkurence pa zahteva revizijo javnega naročila za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom.

Večino slovenskih lekarn so ustanovile občine, gre za zavode, njihov namen pa zato ni ustvarjanje dobička. A kljub temu imamo dva različna računa. Oba iz pomurskih lekarn, oba za isto zdravilo. Zakaj je bolnik, ki je Lekadol kupil brez recepta, plačal slab evro več kot zdravstvena zavarovalnica?

"Javni zavodi bi morali delati za javno dobro ljudi"

"Cene storitve za zavarovalnico so nižje kot pa v prosti prodaji, ki so ekonomske cene, to je popolnoma normalno," je dejal predsednik Lekarniške zbornice Miran Golub. Pa je res? Nabavna cena za Lekadol znaša 1,33 evra, zavarovalnica ga preplača za več kot evro, pacient pa za to isto zdravilo odšteje še več – skupaj slabe 3,5 evra.

"140-odstotna marža je na Lekadol v več ali manj javnih zavodih, ki naj bi delali za javno dobro ljudi. Na drugi strani pa cela Slovenija pobira denar za otroka Krisa," pa je kritičen župan Jevšek, ki že leta opozarja na domnevne nepravilnosti.

Predsednik Zbornice pa pravi, da so marže vsaj deloma posledica tudi prenizko postavljenih cen za zdravila, ki jih zaračunavamo zdravstveni zavarovalnici. "Vse lekarne v Sloveniji, ne le javni zavodi, tudi zasebne lekarne, pokrivamo ta minus, ki nastaja na področju zdravil, ki se izdajo preko zavarovalnice. Tudi s tem, kar izdajamo v ročni prodaji," je dejal Golub.

Iščejo dobavitelja, ki ponudi največje količinske popuste?

Murskosoboški župan vztraja, da je to skregano z logiko javnih zavodov. Pravi, da njihova naloga ni, da funkcionirajo po kapitalski logiki.

Kapitalsko logiko so, tudi po mnenju agencije za varstvo konkurence, lekarne ubrale pri pripravi razpisa za dobavo zdravil za naslednji dve leti. "Si predstavljate, da bi za razpis za drugi tir izbirali tistega ponudnika, ki bi dal največjo provizijo in ki bi bil najdražji? Tako je pri zdravilih," je razložil Jevšek.

Z javnim razpisom, ki ga je v imenu vseh lekarn razen Mariborskih pripravila zbornica, ne iščejo najcenejšega ponudnika, pač pa dobavitelja, ki bo denimo ponudil čim večje količinske popuste. "Se ta količinski popust vračuna tudi kasneje, ko se zaračunava ZZZS-ju? Ne. V nobenem primeru. Ti popusti lekarne izkoristijo za izobraževanje, za razvoj lekarniške dejavnosti," še odgovarja Golub.

Pa ga res? Številne občine naj bi si kot ustanoviteljice prilastile dobiček, ki so ga na račun bolnikov in praznjenja zdravstvene blagajne ustvarile njihove lekarne. Zgolj Ljubljanske lekarne so v zadnjih 12 letih na ta način na občinski račun prelile več kot 35 milijonov evrov. "Neuradno vem, da določene občine jemljejo javnim zavodom ta presežek, ki ostaja na koncu," je priznal tudi predsednik Zbornice.