22 kvadratnih metrov za ministrstva in vladne službe, policijske uprave, upravne enote, krajevne urade, 25 za geodetske uprave, 15 na mejnih prehodih: to so merila velikosti poslovnih površin na delovno mesto, ki jih je vlada (oziroma minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant) leta 2013 določila v Normativih za zagotavljanje obsega potrebnih poslovnih in delovnih površin za potrebe države.
Za primerjavo: v Združenih državah Amerike je potrebna površina določena pri 18, v Združenem kraljestvu celo na 13 kvadratnih metrov na delovno mesto. Na Računskem sodišču so zato opozorili na dvoje: da povprečna površina za vsako delovno mesto znaša 27,31 kvadratnega metra – četrtino več od 22., kot je določeno v Normativih. Skupaj to pomeni, da imajo ministrstva z inšpektorati in FURS za skoraj 80.000 kvadratnih metrov preveč poslovnih prostorov. Kar državo stane 5,7 milijona evrov na leto; če k temu prištejemo še stroške za 63 tisoč kvadratnih metrov nezasedenih poslovnih prostorov, pridemo do zneska 7,6 milijona: to so izračuni Računskega sodišča in toliko je država na leto plačevala za prevelike in odvečne prostore.
Računsko sodišče je pred petimi leti tudi opozorilo na nekaj primerov slabih praks pri državnem najemu prostorov, pri čemer se je izkazalo, da država v Postojni plačuje za najem poslovnega prostora 13,55 evra na kvadratni meter, po drugi strani pa ista država v središču Ljubljane oddaja prostore v najem 4,69 evra na kvadrat.
In zato priporočila revizorjev: naj ministrstvo za javno upravo pripravi analizo stanja odvečnih nepremičnin, določi cilje ravnanja s temi nepremičninami in predvidi različne možnosti uporabe teh prostorov.
In dobrih pet let in tri ministre pozneje?
Ministrstvo so od objave revizijskega poročila vodili Boris Koprivnikar, Rudi Medved in Boštjan Koritnik.
Na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da je v resnici nezasedenih poslovnih prostorov manj, kot so jih našli v revizijskem poročilu, in sicer 31.150 in ne 58.215 kvadratnih metrov. "Razlike do 79.917 m2 presežnih poslovnih prostorov ne moremo komentirati, saj se poročilo Računskega sodišča nanaša na več proračunskih uporabnikov," so zapisali. Med drugim gre za dobrih 12 tisoč kvadratnih metrov prostorov na mejnih prehodih, ki, pravijo na ministrstvu, niso tržno zanimivi, z njimi pa upravlja notranje ministrstvo.
Med drugim je med popravljalnimi ukrepi ministrstva za javno upravo v poročilu revizorjem našteto:
- centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem
- zagotovitev evidence nepremičnin v lasti Republike Slovenije ter nepremičnin v najemu
- vzpostavitev enotnega spletnega portala stvarnega premoženja države
- centralna evidenca nepremičnin države
Štiri alineje za isto stvar: enoten nadzor nad upravljanjem z državnim premoženjem, ki je zaradi neučinkovitosti stala 7,6 milijona na leto. Čeprav je ministrstvo za javno upravo skrbnik večine državnih nepremičnin, so nam odgovorili le s podatki za to ministrstvo: da "se je obseg presežnih prostorov v zadnjih petih letih zaradi različnih aktivnosti (prodaje, obnove, prenosi upravljanja ...) bistveno zmanjšal in praznih poslovnih prostorov skoraj ni."
Ko pride Gospodar
Gospodar bi moral rešiti metanje denarja skozi okno: gre za aplikacijo, v kateri bi bili zbrani vsi podatki o državnih nepremičninah na enem mestu. Zaživeti bi morala, tudi to so Računskemu sodišču obljubili na ministrstvu, do prve polovice leta 2019.
Na spletni strani ministrstva je danes, dobra tri leta pozneje, zapis: "Ravnamo gospodarno. Prenavljamo centralno evidenco nepremičnin v državni lasti."
Že skoraj šest let. Postavljeni rok, prva polovica leta 2019, je že davno potekel, novi je konec letošnjega leta. Na izrecno vprašanje, zakaj je za vzpostavitev Gospodarja potrebnih kar šest let in pol, z ministrstva odgovarjajo:
"Osnovni modul bo v uporabi konec meseca marca 2022. Trenutno potekajo postopki za vzpostavitev produkcije. Od začetka projekta l. 2017 je bilo realiziranih 306.910,96 EUR. Celotna sredstva, ki so namenjena projektu, so v višini 824.987,54 EUR, za katere se načrtuje poraba do konca leta, ko je predviden zaključek projekta."
Časovni stroj
Sedanja centralna evidenca državnih nepremičnin, ki naj bi jo nadomestil Gospodar, je zgodba zase: vzpostavljena je bila, pravijo na ministrstvu, leta 2008 – pred 14 leti. In je zastarela, priznavajo.
2008 je leto, ko so na parlamentarnih volitvah zmagali Socialni demokrati z Borutom Pahorjem; v Združenih državah se je začela globalna finančna kriza, najhujša po veliki depresiji leta 1929; v Beogradu so aretirali vojnega zločinca Radovana Karadžića; Satoshi Nakamoto je predstavil oz. so predstavili idejo bitcoina; in to je bilo leto, ko je Manchester United še zmagoval v Ligi prvakov, mednarodne nogometne tekme pa so igrali v Rusiji.
In takrat so v Sloveniji vzpostavili Centralno evidenco nepremičnin v lasti države, ki je kljub temu, da po nepotrebnem odteče 7,6 milijona na leto, še danes edina centralna evidenca državnih nepremičnin.
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.