4500 evrov pavšala: Bogovič porabe ni razkril, Turk se o tem ni povsem izrekel

Ugotovitev: kandidata sta bila mestoma kontradiktorna, bodisi sta posploševala, nista pa namerno zavajala.

Podeželje

Franc Bogovič, ki kandidira na skupni listi SDS in SLS, se je pohvalil, "mandat sem odlično izkoristil, vpeljal sem EU-politiko za razvoj podeželja, pametne vasi so moj projekt, stvar, s katero želimo zaustaviti urbanizacijo Evrope".

Bogovič je eden od pobudnikov iniciative, drugi je Tibor Szanyi iz stranke Socialistov in demokratov. Pobuda se lepo sliši, njen dejanski vpliv na podeželje pa je vprašljiv, pravi Marko Lovec, profesor s FDV. "V okviru Skupne kmetijske politike po 2020 so pametne vasi pozicionirane na repu prioritet in so slabo definirane, sredstva naj bi se zagotavljala iz različnih virov. Po eni strani gre za obstoječa sredstva iz strukturnih skladov, namenjena širokopasovnemu omrežju, po drugi strani pa za digitalizacijo kmetij ter nekatera sodobna načela, kjer prednjačijo predvsem veliki in posamezni nišni proizvajalci. Upal bi si trditi, da večina slovenskih kmetij, ki so majhne in že imajo dostop do spleta, ne bo imela posebnih dodatni koristi od pobude."

Medtem pa Špela Majcen Marušič, soustanoviteljica in avtorica bloga EU360 opozori, da je Evropska politika za razvoj podeželja daleč od nečesa novega. "Že v preteklem mandatu (2009–2013) je predstavljala drugi steber skupne kmetijske politike."

Bogovič se je pohvalil: "Najprej smo podprli Pariški sporazum, v vseh politikah naprej je tudi okolje, kmetijstvo, zelo visoko pozicionirano – tudi pri rabi sredstev."

Okolje na deklaratorni ravni res igra pomembno vlogo, drugo vprašanje pa so dejanski učinki, opozarja Lovec. "Ko gre za Skupno kmetijsko politiko, denimo subvencije, še vedno pretežno vodijo v investicije v intenzivno proizvodnjo, ki ima negativne učinke za okolje in niso utemeljene z ustreznimi visokimi okoljskimi, kakovostnimi in drugimi standardi na področju proizvodnje in prehrane. Še več, ravno Evropski parlament je bil tisti, ki je v okviru glasovanja o aktualni kmetijski politiki 2014–2020 ustavil nekatere bolj napredne predloge Komisije na področju okolja, ki jih je podprla tudi večina držav članic." Zaradi "problematičnih" učinkov je treba Bogovičevo izjavo razumeti previdno.

Evropski poslanci

Turk je na "shizofreno" situacijo, ker je član SDS, kandidira pa na listi NSi, dejal: "Slovenija pošilja v Bruselj osem posameznikov, osem ljudi. Časi, ki prihajajo, naslednjih pet let, mogoče ne bodo nič posebnega, mogoče bo Evropa krmarila tako kot do zdaj, mogoče se bodo zgodile prelomne spremembe, tako na področju migracij kot na področju notranjega ustroja Evrope dveh hitrosti, spremenjenega načina odločanja in tako naprej. Vprašanje je, katerih osem je idealna ekipa Slovenije v tem času za Evropski parlament. Vprašanje ni, katera stranka. In volivci imajo pravzaprav kar veliko moč odločanja v zvezi s tem."

Majcen Marušičeva pravi, "z vidika vloge in moči Slovenije v EU sta ti izjavi razumljivi. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da poslancev v EP ne pošilja Slovenija, ampak volivci iz Slovenije. Od leta 1979 so poslanci v Evropski parlament izvoljeni neposredno, zato predstavljajo svoje volivce glede na politično prepričanje. To je predvsem pomembno, ko se pogovarjamo o viziji za Evropo prihodnosti; kakšna želimo, da bo EU glede na naše želje in politične poglede."

Lovec ob tem pojasni še, "ker slovenski predstavniki predstavljajo okoli odstotek glasov, so njihove kompetence res bolj pomembne kot strankarske barve. Hkrati s tem pa politiko evropskega parlamenta usmerjajo velike transnacionalne politične skupine – ljudska stranka, socialisti in demokrati, liberalci. Vpliv slovenskih predstavnikov je tako odvisen od njihove sposobnosti, da se uveljavijo znotraj ene izmed večjih skupin, pogoj za to pa je njihovo članstvo v družini strank."

Orban

Turk je o odnosu Evropske ljudske stranke do nekaterih vprašanj dejal, da obstaja konsenz o varnosti in zaščiti meja. "So pa nekatere stranke znotraj Evropske ljudske stranke in tudi znotraj slovenskega pola Evropske ljudske stranke, SLS sem ne prištevam, ki pa poskušajo iz tega delati neki strašen halo, mobilizirati ljudi, širiti paniko, sovraštvo, nam se zdi to popolnoma nepotrebno." O odnosu do Orbana dejal: "Jaz cenim in se strinjam pravzaprav z njegovimi politikami v zvezi z migracijami, kako je uredil mejna vprašanja, sem pa zelo kritičen do tega, kako Orban izkorišča oblast, da bi oblast imel še naprej."

Gre za dve kontradiktorni izjavi, poudari Lovec: "Orbanova politika namreč v marsičem ni utemeljena na realnih grožnjah, temveč temelji na demoniziranju migrantov in retoriki strahu (npr. pogoste izjave Orbana, da gre za islamizacijo, grožnjo krščanski Evropi ali pa da gre za globalistično zaroto, ki so ksenofobne, paranoične in skregane z realnostjo, da ne govorimo o kršitvah človekovih pravic potencialnih prosilcev za azil, torej mednarodnega prava in nehumanih razmerah. Migracijska politika Orbana je samo drugi obraz njegove domače politike uzurpiranja demokratičnih in pravnih institucij in politiki, ki podpihujejo strašenje in uporabljajo lažna dejstva bodo slej ko prej tudi posegli v druge demokratične institucije, zgodovina je polna tovrstnih primerov)."

Zaradi kontradiktornosti previdno!

Turku se je v zvezi z Orbanom zdelo zelo napačno, "da so njegove, v narekovaju, grehe demokratičnosti sistema na Madžarskem ocenjevali politično, da je bilo to na Komisiji, da je bilo to v Parlamentu. Zelo podpiram rešitev, ki jo je gospod Weber odprl, da bi to prenesli na neki nepolitičen nivo."

Lovec Turku pojasnjuje, da po vstopu države v EU skupne institucije nimajo več pravih mehanizmov, s katerimi bi dosegle splošen napredek na področju demokracije, stanja pravne države, svobode medijev. Evropska komisija lahko, denimo, zgolj zahteva povračilo sredstev v primeru neizpolnjevanja specifičnih pravil glede smotrne porabe denarja. Hkrati s tem pa je stanje demokracije, pravne države pomembno za zaupanje med državami članicami, odločitve namreč sprejemamo skupaj, povsod naj bi veljalo primerljivo pravno varstvo ipd. "Zato je 'politični pristop' Evropske komisije in Parlamenta edini, ki je na voljo. Poleg tega se z zadnjimi reformami Komisija in Parlament razvijata v politične organe podobne nacionalnim, kar je v splošnem razumljeno kot dobro, ker tako ljudje lažje razumejo, kakšne politične ideje zagovarjata, in kdo – katere stranke – so zanje odgovorne. Če želimo da Unija 28/27 držav deluje, skupne institucije potrebujejo ustrezne pristojnosti, pa tudi mehanizme odgovornosti in demokratičnega nadzora." Ocena, previdno.

Okolje

Vodilni kandidat Evropske ljudske stranke Manfred Weber se je fotografiral z mlado okoljsko aktivistko Greto Thunberg. Turk pa je to na Twitterju komentiral z benignim populizom in poceni nabiranjem političnih točk, včeraj pa to pojasnil: "Dobro. Mogoče ni populizem, je pa neko poceni zbiranje političnih glasov. Napisali ste, da gre za benigni populizem? Benigni populizem. Skratka populizem, ki ne nagovarja nekih nizkih čustev ljudi, ki nagovarja neka pozitivna čustva ljudi."

Populizem je v politični znanosti definiran kot demoniziranje političnih elit in povzdigovanje ljudske volje, opozarja Lovec. "Webrovo potezo bi težko označili za populistično oz. če bi jo, potem so populisti vsi, ki so se kdaj fotografirali s kakšnim predstavnikom civilne iniciative, športnikom, estradnikom. To pa so najbrž vsi politiki v demokratičnih državah, vključno s Turkom, ko je še bil minister in se je gotovo pojavil na kakšni športni prireditvi. To, da etablirani politiki poslušajo glasove od spodaj, je kvečjemu zdravilo proti populizmu."

Tisto, kar Turk v Webrovem programu pogreša, "je pa en silen pospešek vlaganja v raziskave in razvoj. Ker samo vlaganje v raziskave in razvoj bo očistilo planet. In tukaj mora Evropa narediti velike korake naprej."

Lovec odločno: "Zelo napačna izjava. Problem onesnaževanja je problem racionalnega prelaganje stroška na druge, ki nimajo glasu (zanamce – naše otroke), zaradi česar zahteva regulacijo v obliki zakonskih omejitev in davkov. Prav omejitve so lahko vir inovacij. Iz tega naslova je bilo podeljenih več Nobelovih nagrad. To velja tudi na ravni EU, ker je okolje čezmejni problem in je tveganje okoljskega dumpinga in onesnaževanja drugih držav, preko emisij v ozračje, reke, zaradi razlik v razvitosti visoko. Če bi Turkova izjava držala, bi lahko npr. kar zaprli okoljsko ministrstvo in povečali financiranje raziskav in razvoja. Dvomim, da bi se zbudili v bolj čisti državi."

Izvolitev s preferenčnimi glasovi

Bogovič je prepričan, da so evropske volitve tiste volitve, "na katerih imajo ljudje poleg tega, da se odločajo med strankami, tudi priložnost, da se odločajo med ljudmi. Kajti preferenčni glas marsikoga izvoli v Evropski parlament."

Za izvolitev na podlagi preferenčnega glasu je potreben precejšen delež glasov, opozori Lovec. V Sloveniji so bili doslej s preferenčnimi glasovi in niso bili nosilci list izvoljeni 3 poslanci: Borut Pahor, Tanja Fajon in Franci Bogovič. Ni nemogoče, je pa torej treba dobiti precej glasov, zato previdno.

4.500 evrov pavšala za vodenje pisarne

Evropski poslanci vsak mesec dobijo na račun 4.500 evrov pavšala za vodenje pisarne. Namenjen je plačilu stroškov pisarne, mobilnih telefonov in podobno. A tega, za kaj gre denar, javnosti ni treba razkriti. Tako so odločili ne le v Evropskem parlamentu, ampak tudi na sodišču EU – to je lani zavrnilo zahtevo za vpogled v porabo tega denarja, ki so jo zahtevali evropski preiskovalni novinarji v okviru projekta MEPs Project. Razlaga: gre za osebne podatke poslancev. Na vprašanje voditelja Mihe Drozga je Turk odgovarjal:  "Bi pokazali javno svojo porabo na spletni strani? - Tudi gospod Peterle iz naše stranke... - Je ni pokazal. - Je pokazal, kolikor. Na Twitterju je bila razprava pred dnevi in so se mu zahvalili, aha zdaj je pa objavil. - Naši novinarki, ko je delala ta prispevek, ni bil pripravljen na pogovor, ni bil pripravljen pokazati. - Morda je to res, ampak zdaj so ti njegovi podatki po mojih najboljših informacijah objavljeni."

Lojze Peterle je za Dejstva tik pred volitvami, tako kot večina evropskih poslancev, razen Franca Bogoviča, ki je za delno razkritje, Ivo Vajgl pa ne kandidira in ni želel več pojasnjevati, posredoval porabo 4.500 evrov pavšala in je bil pripravljen predlagati razkritje potrošnje.

Ob tem pa moramo pojasniti, da sta bila porabo zneska s predložitvijo računov v Fokusu precej pred volitvami – septembra lani, novinarki Tini Kristan na katero se je skliceval voditelj Miha Drozg, pripravljena razkriti le Tanja Fajon, SD in Igor Šoltes, Verjamem! Lista dr. Igorja Šoltesa. Tako Peterle kot Bogovič sta aprila 2018 v Evropskem parlamentu glasovala proti spremembam, ki bi prinesle večjo transparentnost.

Zato previdno!

Bogovič je v Evropskem parlamentu večkrat glasovali proti temu, da bi bila ta poraba bolj transparentna. "Govorim o tem, kar je predlagalo Evropsko sodišče, in to podpiram. Da se izvzamejo osebni podatki naših sodelavcev, tistih, s katerimi sodelujemo, in da to še vedno kontrolira Evropski parlament, kajti funkcionarji smo tisti, ki moramo biti transparentni in imeti javni nadzor. Od tam naprej tako, kot sem doslej, bom tudi vnaprej zakonito uporabljal denar in sem ga tudi pripravljen razkriti."

O tej izjavi bi lahko razpravljali, gre namreč za javna sredstva, namenjena opravljanju javnih nalog poslancev, predlogi, pobude, stik z volivci, našteva Lovec. "Osebni podatek sta tudi ime in priimek prejemnika sredstev – skrivanje tega podatka lahko pomeni skrivanje dejstva, da sredstva za javno delovanje nakazujejo npr. sorodnikom, članom stranke idr. za namene, ki niso povezani z opravljanjem javnih nalog."

Preberite še:

Grošelj napačno o dolžini žic oz. ograj, Pavlič nerealen o enaki minimalni evropski pokojnini

Švarc Pipanova neresnično, da je SD predlagal višjo minimalno plačo, Mesec reševal Violeto Tomić

Sluga in Novakova: Bulčeva in Vajgl sta bila uspešna. Raziskave: ne drži.