100.000 evrov na mesec za zunanje radiologe

Pred časom vpijoč primer celjske bolnišnice, danes so v velikih težavah v šempetrski bolnišnici. Lani so dali odpoved štirje radiologi, ta teden še dva, medtem ko eden s prihodnjim letom odhaja v pokoj. 

Razlog odhodov vidi Dimitrij Klančič, direktor Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, v boljših delovnih pogojih, slike lahko odčitajo od doma, nimajo dežurstev, predvsem pa v višji plači, kot jo imajo v javni bolnišnici. Na vprašanje, ali je vprašal tiste, ki so odšli, koliko bodo zaslužili, odgovarja, da ne, da pa jih vztrajno kliče, da bi se vrnili vsaj zaradi dežurstev. Prav organiziranje dežurstev radiologov je v nekaterih bolnišnicah velik izziv.

Da so plače pri zasebnikih koncesionarjih celo še enkrat višje, nam potrdi Zvone Novina, generalni direktor Diagnostičnega centra Bled, zasebne družbe s koncesijo. Pod njeno okrilje spadata dve družbi, ki se ukvarjata s slikovno diagnostiko, Fontana in MDT & T. Za plačo 8000 evrov bruto na mesec mora radiolog pri njih na dan opraviti 21 preiskav, pravi Novina.

Miran Kovač, prokurist Medilaba, še ene zasebne družbe s koncesijo, ki je imela lani slabe 3,1 milijona evrov dobička, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je dobila 10,1 milijona evrov, prav tako izpostavlja produktivnost, ki da je pri njih tudi tri- ali štirikrat višja kot v javnih zavodih. Kovač pa priznava, da so neprimerljivi z bolnišnicami, ki imajo težje paciente. Da na nek način kradejo radiologe javnim bolnišnicam z višjimi plačami, Kovač odgovarja, da lahko vsak svobodno izbira. O tem, ali ga ne skrbi to, kar se zaradi odhodov zdravnikov dogaja z javnim zdravstvom, pa da ga seveda skrbi, ker za težje paciente skrbi javno zdravstvo, med pacienti pa bi bil lahko tudi sam. "Problem ni koncesionar, tudi ne čisti zasebnik, problem je javno zdravstvo v osnovi," meni Kovač.

Ponekod samo en zaposlen radiolog

Šempetrska bolnišnica zagotavlja zdravstveno oskrbo več kot 120.000 prebivalcem. Da je prav radiologija temelj vsake bolnišnice, brez katere bi bilo težko ali celo nemogoče zdraviti paciente, ni dvoma, poudarja direktor bolnišnice Klančič. Kljub temu imajo polno zaposlenega samo enega radiologa. Radiologa, ki sta ta teden dala odpoved, bolnišnico pa bosta zapustila konec leta, sta zaposlena 40- oziroma 60-odstotno, radiolog, ki s prihodnjim letom odhaja v pokoj, pa 80-odstotno. Direktor je dal vsem soglasje za delo izven bolnišnice, sicer bi odšli, je prepričan.

V Splošni bolnišnici Celje, kjer je trenutno zaposlenih šest radiologov, imajo soglasje za delo izven bolnišnice trije radiologi, en zdravnik je odsoten zaradi koriščenja starševskega dopusta, dva pa sta v bolnišnici zaposlena za manj kot 50 odstotkov. Potrebovali bi še vsaj 10 radiologov.

Tudi 50 evrov za izvid

Bolnišnice težave rešujejo z zunanjimi radiologi, predvsem v času dežurstev. Kot nam sporočajo iz celjske bolnišnice, imajo pogodbo sklenjeno s 25 radiologi, stroški za njihove storitve pa so okrog 100.000 evrov na mesec, odvisno od potreb posameznega obdobja.

V Splošni bolnišnici Novo mesto imajo z zunanjimi izvajalci sklenjenih 23 pogodb, največ za MR-odčitke. Plačilo je odvisno od vrste preiskave in oblike dela, povprečna cena pa je 50 evrov bruto na izvid.

V šempetrski bolnišnici je plačilo 40 evrov bruto na preiskavo, medtem ko plačujejo v ljubljanskem UKC radiološke storitve na uro, in sicer 33,5 evra bruto.

Radiologi, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, lahko delajo popoldne kot samostojni podjetniki ali prek podjemne pogodbe. Koliko radiologov ima odprt s. p., ni znano. Na Finančni upravi Republike Slovenije smo uspeli dobiti le podatke, koliko je vseh samostojnih podjetnikov z glavno dejavnostjo zdravstvo. Trenutno je popoldanskih s. p.-jev 2225, rednih pa 1443.

Danes plačilo koncesionarjem neomejeno

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje zasebnikom koncesionarjem radiološke storitve neomejeno, njihovo število pa iz leta v leto narašča. Lani so dobili zasebniki koncesionarji plačanih več kot 377.000 radioloških storitev, od katerih jih je največ, in sicer več kot 74.000, opravila zasebna družba s koncesijo Digitalna slikovna diagnostika. 

Tako kot število radioloških storitev se zvišuje tudi znesek, ki ga dobijo zasebniki koncesionarji od ZZZS. Medilab je dobil leta 2021 6,3 milijona evrov javnega denarja, lani pa že 10,1 milijona evrov, kar je bilo lani največ med zasebniki koncesionarji, ki opravljajo radiološke storitve.

Da zasebnikom koncesionarjem posli cvetijo, kažejo podatki o dobičkih. Digitalna slikovna diagnostika je imela lani 3,8 milijona evrov čistega dobička, sledijo Medilab, MDT&T in MTC FONTANA.

Nižje cene in omejitev storitev

Očitno dobremu poslu z radiološkimi storitvami namerava narediti konec ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. V roku treh tednov naj bi vlada sprejela uredbo, ki bo prinesla nižje cene in spremenila način plačevanja. 

Z uredbo bodo zamejili plačevanje nekaterih storitev, tudi radioloških, in sicer bodo določili, koliko storitev lahko naredi en tim, kar pomeni, da storitve ne bodo več plačane po realizaciji. Medtem bo načrtovani prenovljeni Zakon o zdravstveni dejavnosti določil, koliko radiologov bo moral imeti zaposleni zasebnik koncesionar za določeno število storitev, ki mu jih plača ZZZS. 

Beg zdravnikov

Nekateri zdravniki svarijo, da bo novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero naj bi bolj natančno razmejila javno in zasebno delo v zdravstvu, povzročila dodatne odhode zdravnikov k zasebnikom, tudi radiologov. Beg zdravnikov se v določenih dejavnostih zna zgoditi, pravi ministrica, zato je po njenem pomembno, kako bomo uredili posamezna področja, med katerimi je tudi radiologija.

Ministrica je prepričana, da jim bo to z uredbo in novelo zakona, ki bo, kot napoveduje, prišel v parlament do konca leta, uspelo.