Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je sicer takoj po volitvah izjavo drugače interpretiral.
"Mi stalno očitajo, da sem obljubljal pred volitvami 1000 evrov. Ni res. Jaz sem samo kot primerjavo dal. Če ima lahko nekdo 500 milijonov evrov premoženja. Premoženja, ki so ga ljudje ustvarjali, generacije upokojencev, bi bilo prav, pošteno in pravično, če smo socialna država, da namesto, da bi ta posameznik imel 500 milijonov evrov, da bi pač imeli tisti, ki so to ustvarjali in 40 let delali vsaj 1000 evrov pokojnine. Ampak to je bila ena prispodoba, ki se sedaj zlorablja, da sem rekel, da je pa treba sedaj pokojnine zvišati na 1000 evrov."
VIR: Trenja, 25. 9. 2008
"Vrnimo ljudem dostojanstvo" je vnovič (bil je tudi na parlamentarnih volitvah 2014) slogan DeSUS-a, ker, kot pravi predsednik stranke Karl Erjavec, "te naloge še nismo uresničili". 1000 evrov, ali več pokojnine na mesec, dobi le 54.258 upokojencev ali 14,48 odstotka brez uživalcev sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin. Manj kot 1000 evrov pa 320.405 upokojencev, ali 85,52 odstotka. Od tega manj kot 500 evrov 57.898 oz. 15,45 odstotka.
ZPIZ razpolaga s podatki o razporeditvi starostnih pokojnin brez uživalcev sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin. Vseh uživalcev pokojnin je bilo februarja 2018 617.516. To so prejemniki starostnih, predčasnih, delnih, invalidskih, družinskih in vdovskih pokojnin. Prejemnikov samo starostnih pokojnin pa je 444.032.
Po DeSUS-ovem predlogu zakona je bilo 52.622 upokojencem z nizkimi pokojninami 30. oktobra 2017 prvič izplačana zagotovljena pokojnina v višini 500 evrov.
Tik pred volitvami štirje predlogi za zvišanje pokojnin
Prvi predlog
Poslanci DeSUS-a (prvopodpisani Franc Jurša) so 7. 12. 2017, v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero bi pokojnine vrnili na raven pred krizo. Tako bi se poleg že dogovorjene izredne uskladitve leta 2018 v višini 1,1 odstotka pokojnin, usklajevale še v letih 2019-2022. V prvih treh letih po dva odstotka, leta 2022 pa za en odstotek. Finančni učinek bi znašal okoli 334 milijonov evrov. Predlog zakona so v SMC in SD označili za predvolilni bonbonček.
Drugi predlog
30. 1. 2018 so poslanci DeSUS-a (prvopodpisani Franc Jurša) v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o demografskem skladu s katerim so želeli sredstva za pokojnine zagotoviti tudi današnji srednji in mlajši generaciji. Pred tem se o demografskem skladu koalicijske partnerice niso uskladile.
Tretji predlog
Poslanci DeSUS-a (prvopodpisani Franc Jurša) so 13. 2. 2018 vložili predlog novele pokojninskega zakona za zvišanje vdovske pokojnine 58.000 upravičencem. Med drugim so predlagali zvišanje možne višine dela vdovske pokojnine s sedanjih 15 na 25 odstotkov ter njegove zgornje meje z 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove na 18 odstotkov.
Finančne posledice bi po DeSUS-ovih izračunih znašale približno 36 milijonov evrov.
Četrti predlog
14. 2. 2018 pa je poslanec Desusa Primož Heinz vložil predlog zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Leta 2017 je poslancu DeSUS-a Petru Vilfanu za okoli 200 nekdanjih športnikov že uspelo izboriti dodatek k pokojni za izjemne dosežke.
S temi predlogi, ki so jih vložili nekaj mesecev pred volitvami, (še) niso uspeli. Če ne bodo vložili zahteve za sklic izredne seje, kjer bi jih obravnavali, v tem mandatu tudi ne bodo sprejeti.
DeSUS v (skoraj) vseh vladah od leta 1996
DeSUS je sodeloval v vseh vladah od leta 1996 naprej, razen v vladi Andreja Bajuka, ki je nastopila 7. 6. 2000 in končala po 176 dneh, in sicer 30. 11. 2000. Ali, 7509 dni od skupno 10.164 dni obstoja vlade v samostojni Sloveniji (od vlade Lojzeta Peterleta, 16.5.1990, do odstopa Mira Cerarja, 14. 3. 2018).
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.