Mamica z angelskim glasom spet verjame vase

Da boste Petrova tarča, vam je s pesmijo sporočil kar ženski zbor Korona, katerega članica ste. Vaša reakcija je bila nepozabna, presenečenje je več kot uspelo. Kaj se vam je v tistih trenutkih podilo po glavi?

Ko sem slišala svoje ime med izvajanjem, je bila prva misel, ki se mi je porodila: "O moj bog. Kaj je zdaj to?" Od takrat naprej so moje misli samo švigale: "Zakaj moje ime? Ali nismo prišle z namenom predstaviti zbora?"  Besedilo pesmi se je počasi izgubilo, slišala sem samo še melodijo. Težko se opiše z besedami, kakšne emocije sem takrat doživljala. Definitivno je presenečenje uspelo.  

Ko ste sedeli na sanjski zofi poleg Petra, se nam je zdelo, kot da želite nekam pobegniti. Ampak takšni dogodki dobro utrdijo samozavest, kajne?

Če vam povem odkrito, sem želela kar pobegniti med reklamami, da bi prišla malo k sebi in se zavedati, da se to dejansko dogaja meni. Emocije sta preplavila nervoza in trema. Verjetno ste tudi zato dobili občutek, da želim nekam odhiteti. Počasi sem začela dojemati, da nisem pred televizijskim ekranom in da ne spremljam zgodbe z zofe, ampak sem zgodba jaz. To je v meni sprožilo ogromno količino adrenalina, nisem se bila sposobna skoncentrirati. V tistem trenutku sem si zaželela samo sproščeno zadihati. Upam si trditi, da me že dolgo niso dobili tako nepripravljene, vsekakor je ta izkušnja utrdila mojo samozavest.

Prepričali ste se lahko tudi, kako dobre prijateljice imate v zboru, ki so vam znale prisluhniti in nato še pomagale izpeljati tako lepo presenečenje. Koliko vam to pomeni?

Od vsega začetka, odkar sem postala članica zbora, sem se v zboru počutila sprejeto, punce so se mi zdele prijetne, sproščene, na vaje sem hodila z veseljem. S tem presenečenjem so samo dokazala, kako velika srca imajo. Težko najdem besede, s katerimi bi se jim lahko zahvalila za vse, kar so storile zame, vsekakor pa upam, da se jim bom lahko v bližnji prihodnosti zahvalila z glasbo iz srca. Čutim, da jim bom na ta način povrnila vso hvaležnost, in jim pokazala, na kako posebnem mestu jih nosim v sebi. Brez mojih Koronk bi bila še vedno - ‘stara’ Melita – brez posebnih želja, hrepenenj, ciljev ... Z njihovo pomočjo sem našla voljo in pogum, da verjamem vase, v svoj talent in, da si drznem postavljati cilje in iskati pot do njih.

Pa ste potrebovali precej časa, da ste prišli k sebi, da ste dojeli, kaj se vam je zgodilo in kaj vas še čaka? Ko je v studio prišel Matjaž Robavs, so vam kar malce odpovedale noge, kajne?

Še danes težko dojamem, kaj se mi je dogodilo. Še cel teden po snemanju oddaje so bile noči neprespane, saj sem neprestano razmišljala o tem, kaj so mi dekleta z dirigentom pripravila in kako so to izpeljali, da nisem ničesar posumila. Vem, da je najbolj zaslužna za vse Mojca, vendar so tudi ostale znale zelo dobro ohraniti skrivnost. Komaj sem čakala, da z Mojco najdeva čas, da se ob pijači ‘resno’ pogovoriva (smeh).

O odpovedi nog … Kateri punci pa se ne bi zašibile noge, če bi imele možnost stati ob gospodu Robavsu? Ja, takrat je zofa prišla zelo prav. Njegove besede so kar letele mimo mene. Nikoli si nisem mislila, da bom imela možnost spoznati gospoda Robavsa, kaj šele, da me bo poučeval. Že od nekdaj ga zelo spoštujem, sedaj ko sem ga spoznala osebno, pa se je moje spoštovanje samo okrepilo.

Oddajo ste si zagotovo ogledali doma. Kako je bilo gledati in poslušati se na televiziji?

Ob povišanem srčnem utripu in s prepotenimi dlanmi sem komaj čakala trenutek, da si oddajo ogledam doma poleg svojih najbližjih. Po končanem snemanju so bili moji občutki mešani, verjetno zaradi šoka. Ampak mislim, da je vse skupaj izpadlo simpatično. Moram priznati, da je gledati sebe posebna izkušnja. Sploh nisem vedela, da premorem toliko obrazne mimike. Vsekakor je to ena lepa in dobra izkušnja, ki mi bo prišla prav v mojem življenju in vsekakor pri moji glasbeni karieri.

Kako so presenečenje komentirali vaši najdražji, tudi vaša hči, oz. kakšni so bili odzivi nanj?

Hči me je res nasmejala, saj se je ob predvajanju najine skupne fotografije prepoznala: "Mami, glej, Katja na televiziji, pa liziko ima." Reakcije ostalih najbližjih so bile zelo ganljive. Stopile so jim solzice v oči. Zelo so hvaležni, da še obstajajo dobri ljudje in da me ti ljudje obdajajo, ter da so mi ponudili možnost, da začnem počasi, vendar vztrajno, graditi pot do sanj.

Dan najlepših sanj se za vas nadaljuje. Ali sta z Matjažem že imela kakšno vajo?

Z gospodom Robavsom še nisva imela vaj, se jih pa že zelo veselim.

Bi želeli kaj sporočiti ustvarjalcem oddaje Dan najlepših sanj?

V prvi vrsti bi se jim želela zahvaliti, ker so ekipa s srcem. In le ekipa s srcem čara na obraze ljudi nasmehe. Bodite takšni sončki še naprej. Uresničujte sanje hrepenečih ljudi in jim vračajte vero in upanje, tako kot ste meni. Z majhnimi koraki omogočite ljudem delati velike korake. Želim vam vse dobro, ker – saj veste – dobro se z dobrim vrača.

Tudi vi lahko osrečite svoje najbližje. Pošljite nam njihove najbolj srčne želje.