Občutkov sramu ne bo več, odslej s ponosom na tekme

Tatjana: Nisem verjela. Še sedaj težko verjamem (smeh).
Urška: Mislim, da amo bile precej zmedene, presenečene. Rok, predsednik PGD Jošt in naš mentor, bi bil verjetno zadovoljen, če bi bile na vseh vajah tako ‘brez besed’. Oddajo kar redno gledamo in si ne bi nikoli mislila, da bom kdaj sedela v studiu kot tarča.

Ste imele na sanjski zofi in med Petrovim izzivom, ko ste se morale obleči v gasilske obleke, kaj treme?

Tatjana: Ja, seveda, Skoraj padla sem že ob prihodu s tribune, potem pa še drugič ob natikanju škornjev. Izgubila sem tudi nekatere besede ... so zaradi treme ušle iz spomina (smeh).
Urška: Za tremo ne vem, šok pa je trajal vse do odhoda iz studia.

Nove gasilske obleke čepice, čevlji in čelade so nekaterim izmed vas privabile solze v oči. Koliko vam pomeni to darilo, oziroma takšna pozornost?

Tatjana: Za nas bo veliko lažje, saj ne bomo oblečeni le nekateri, in lahko bomo nakupili tudi nekaj druge prepotrebne opreme. Ob prihodu na tekmo ne bo več občutka sramu. Sicer smo se vedno bodrili, da smo na začetku, da smo zato toliko bolj ekipa, pa vendarle ... Iti na tekmo ponosen in oblečen bo čudovito.
Urška: Darilo je za nas in seveda tudi za naše društvo več kot dobrodošlo, obleke bi si počasi že nakupile, čevljev in čelad pa definitivno ne. Vsega smo zelo vesele in nam bo dalo še dodatni zagon in energijo za nadaljnje delo in trening.

Vam je krojač morda že ukrojil obleke in ste jih že preizkusile v praksi?

Tatjana: Prvič v življenju sem bila pri krojaču. Resnično poseben občutek. In ja, prva mera je 90 (smeh).
Urška: Mera oddana, obleko še čaka.

Je morda še kakšna zanimivost, povezana s samim presenečenjem v oddaji, za katero so bili gledalci prikrajšani?

Tatjana: Sedaj je koledar že izšel. Sredstva z Adrifunda, ki je bil uspešen, smo namenili za nakup oblačil za še dve dekleti, novo uniformo prejme tudi naš predsednik, ki ima že od 16. leta isto, pa je vmes zrasel, in še trije člani. Kupili smo tudi nove sesalne cevi, kar bo olajšalo treninge. Stare so bile zelo težke, občutek pri rokovanju z njimi pa drugačen, kot pri tistih na tekmah. Preostali denar, tudi od prodaje koledarja, pa bomo namenili za širjenje doma PGD Jošt, ki ni ravno dom, ampak 2 garaži. Med leti 2020 in 2022 naj bi prejeli novo vozilo, ki pa ne bo šlo v garažo.
Urška: Ne, mislim da ne. Bi nas pa morali videti na vajah, ko s cevmi letamo čez cesto.

Kakšni so bili odzivi vaših družinskih članov in prijateljev na presenečenje v oddaji?

Tatjana: Oddajo smo si ogledali v domu KS Jošt skupaj s prijatelji in družinami. Bil je prav poseben dogodek, na katerega smo povabili tudi naše podpornike. So nas pa ljudje prepoznavali, kamorkoli smo šle. Tega nismo pričakovale. Posebej nas je razveselilo, ko smo dobili po oddaji vzpodbudna sporočila številnih drugih gasilcev in krajanov. Prav tako nam je eno od prostovoljnih gasilskih društev ponudilo pomoč pri treningih. Dobile smo tudi vabilo na koncert in brezplačno vstopnico.
Urška: Sin Luka je bil med gasilci s čeladami, oči Janez je vedel za presenečenje, pa mi ni povedal. Ostali so za podrobnosti izvedeli šele ob gledanju oddaje. Sin Jaka me je vprašal: "In kdaj si mi mislila povedati, da si čarovnica?"

Bi takšno izkušnjo priporočili tudi tistim, ki morda oklevajo, da bi se obrnili na ekipo Dan najlepših sanj in osrečili svoje najdražje?

Tatjana: Ja, ker pričarati nasmeh nekomu je nekaj najlepšega. Poleg tega verjamem v teorijo metuljevega efekta – torej, da lahko z malenkostjo spremeniš svet, če začneš seveda pri sebi oziroma svojih bližnjih.
Urška: Ja, seveda, ampak samo če imajo dobro srce. Vsekakor pa je to eno lepo doživetje in veselje za vsakega, ki se mu izpolni želja.

Ustvarjalci oddaje Dan najlepših sanj še vedno čakajo na vaše želje. Morda vam jih bodo uresničili v prihodnji sezoni. Prijavnico najdete TUKAJ.