Le redki primeri tako pritegnejo pozornost javnosti, kot se je to zgodilo leta 1994, ko sta bila umorjena Nicole Brown in Ronald Goldman. Glavni osumljenec? Njen nekdanji mož, športni zvezdnik O. J. Simpson.
Čeprav je večina Američanov menila, da je kriv, je bil po 134 dneh sojenja in triurni razpravi porotnikov oproščen – po mnenju mnogih zaradi rasnega dejavnika. Porota je bila namreč sestavljena iz osmih temnopoltih moških, dveh Južnoameričanov, moškega indijskih korenin in belke, ki je bila torej edina pripadnica rasne skupine umorjenega para.
Javnost je bila besna. Tako zelo, da so mnogi prepričani, da je bil Simpson dve leti pozneje na civilnem sojenju v istem primeru spoznan za krivega le zato, da bi pomirili strasti. Takrat so mu tudi naložili plačilo 30-milijonske kazni, ki pa je ni nikoli plačal.
Vedno je trdil, da je nedolžen …
In ne glede na to, kako zelo neverjetno se to marsikomu sliši, bi utegnilo biti celo res. Če lahko verjamemo bratu množičnega morilca, ki trenutno v Kaliforniji čaka na izvršitev smrtne kazni.
Primer Brownove in Goldmana tako spet razburja Američane in svetovno javnost, ki je Simpsonovo sojenje spremljala skoraj tako podrobno kot Američani. V sinoči objavljenem dokumentarcu Moj brat, serijski morilec je namreč brat Glena Rogersa zatrdil, da je prav Rogers morilec mladega para.
Čeprav je hladnokrvno umoril od 70 do 80 ljudi, je sicer Rogers eden najmanj znanih ameriških serijskih morilcev. Clay Rogers je v dokumentarcu razložil, da je bil on tisti, ki je brata naučil krasti, a je bil na koncu tudi tisti, ki ga je prijavil policiji, potem ko je v kleti odkril razpadajoče truplo soseda.
Povedal je tudi, da se je Glen pogosto hvalil o časih, ko je delal za Brownovo, ki naj bi jo spremljal tudi na zabave. Vsem, ki so ga hoteli poslušati, je razlagal, da se Nicole utaplja v denarju in kako bo on že poskrbel za njo.
Njegovi sorodniki so v tistih časih menili, da je Rogers kompulzivni lažnivec, da je treba vse, kar pove, sprejeti s pridržkom. Seveda pa niso verjeli niti tega, da bi lahko bil morilec. Prepričani so bili, da so zgodbe, ki jih pripoveduje, izmišljene.
Moril, ker mu je plačal Simpson?
Pozneje se je izkazalo, da grozljive zgodbice niso bile plod bujne domišljije, ampak resničnost morilca. Dokumenti celo razkrivajo, da je Rogers v preteklosti tudi oblastem priznal, da je ubil Goldmana in Brownovo, a je bila policija preveč osredotočena na Simpsona, da bi se ukvarjala s tem priznanjem.
Dokumenti celo razkrivajo, da je njegov opis zločina skladen s forenzičnimi dokazi, poznal pa naj bi celo Simpsona. In tukaj zgodba zavije v smer, kjer Simpson ni več povsem nedolžen. Rogersa naj bi namreč najel, da iz hiše njegove nekdanje žene ukrade dragocene dragulje, ki ji jih je podaril, ko sta še bila par. Dodal pa naj bi, da naj, če bo to med ropom potrebno, Brownovo pač ubije.
Tisti, ki so prepričani, da je Simpson kriv, najbrž tudi po Rogersovi izjavi ne bodo začeli verjeti, da je nedolžen in obratno, a primer, ki ga je, ko so izrekli sodbo, pred televizijskimi sprejemniki spremljalo 150 milijonov ljudi, očitno nikoli ne bo dobil enotnega odgovora na vprašanje, ali je mogoče zagotovo trditi, da je Simpson morilec.
Kakor koli – tudi brez obsodbe za umor se mu obeta, da bo preostanek življenja preživel v zaporu, kamor so ga poslali zaradi oboroženega ropa. Simpson je sicer našel sodnika, ki bo spet preučil primer. Razpisali so vnovično sojenje, a čeprav aktualna obramba vztraja, da je bila prejšnja ekipa odvetnikov sestavljena iz nesposobnežev, bo moral Simpson, občasno tudi amaterski igralec, na sodišču odigrati vlogo svojega življenja, če hoče nazaj na prostost.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.