Trdijo, da Pukanića niso ubili

Poleg omenjenih sta obtožena tudi Željko Milovanović in Bojan Gudurović. Prvi je zaprt v Beogradu, drugi pa se je pred dnevi predal policiji v Banja Luki. Gudurovićev odvetnik je sodišče zaprosil, da bi sojenje začeli, ko bodo nejgovega varovanca izročili Hrvaški, a je sodnica Ivana Kršul to zavrnila. Med sojenjem so okove sneli trem obtožencem, vklenjen pa je ostal le Matanić.

Poleg povezovanja v zločinsko organizacijo in umorov hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) šesterico bremeni tudi hudega kaznivega dejanja proti splošni varnosti, ker so s podtaknjenim eksplozivom pri Pukanićevem avtomobilu na parkirišču pred poslopjem Nacionala ogrožali tudi življenja drugih ljudi in povzročili veliko gmotno škodo. V obtožnici so zapisali tudi, da je omenjena skupina nameravala umoriti še dve osebi na Hrvaškem.

Obtoženci nekoliko odrezavi

Na vprašanje o osebni lastnini je Đurović, znan tudi kot Kardinal, odgovoril, da je ima toliko, da je tudi v sto letih ne bi uspel porabiti in dodal da ima okoli 10 milijonov evrov. "To ni odgovor," mu je odvrnila sodnica, Đurović pa je pojasnil, da ima v lasti trgovinska in gradbena podjetja, zemljišča in delnice.

Robert Matanić je v predstavitvi svoje obrambe povedal, da je kronska priča majhen tat, ropar, patološki lažnivec in odvisnik od heroina, ki bi prodal tudi svojo mater. "Če bi policija preverila njegovo pričanje, bi ugotovila, da je lažno" je dejal Robert Matanić. Za drugo pričo Dušana Ercega pa je dejal, da gre za šarlatana in brezdomca, kar po njegovih besedah kaže na to, da nikogar ne zanima resnica o umoru Pukanića.

"Ali mislite, da smo mi tako maloumni, da bi še naprej živeli tukaj in se zabavali, če bi to res storili? Takšen idiot pa res nisem in da bi svoj motor odstopil nekomu in potem čakal, da me aretirajo. Po vsem, kar sem doživel, mi je jasno, da sem postal ovca. Sedaj ne želim odgovarjati na nobena vprašanja. Predajam svoje zapiske in želim, da postanejo del sodnega spisa," je povedal Matanić.

Potem so prebrali še njegovi izjavi, ki ju je dal policiji. V izjavah piše, da sta Gudurić in Milovanović prišla v Zagreb, najela stanovanje in iskala motorje in avtomobile, a sam o tem ni vedel ničesar. V izjavah tudi piše, da v času umora ni bil v bližini kraja zločina, temveč je bil s svojim dekletom v nekem avtomobilskem salonu. Milovanović naj bi mu dejal, da je umor preko človeka iz Beograda naročil nekdo iz Zagreba. Po prebrani izjavi je Matanić dejal, da pri njej ostaja.

Obtožnica govori drugače

V obtožnici sicer piše, da je Matanić skupaj z bratrancem Luko in Mafalanijem spremljal Pukanića ter organiziral namestitev za Milovanovića in Gudurića, ki sta zaradi umora prišla iz tujine, ter priskrbela orožje in eksplozivne naprave. Priprave naj bi nadzoroval Đurović, ki je tudi plačal vse stroške skupine.

Ko so se odločili, da bodo Pukanića umorili 23. oktobra 2008, je šest ur pred dogodkom Milovanović pripeljal skuter z eksplozivom na dvorišče poslopja Nacionala in ga parkiral v neposredni bližini Pukanićevega avtomobila. Gudurić naj bi v tem času s podstrešja ene izmed stavb v soseščini sedeža Nacionala z ostrostrelsko puško čakal, da bi ustrelil Pukanića, če ga ne bi ubila eksplozivna naprava.

Eksplozivno napravo so sprožili z daljinskim upravljavcem ob 18. uri in 27 minut, ko sta Pukanić in Franjić prišla iz poslopja časnika do avtomobila. V eksploziji sta bila ranjena še dva zaposlena na Nacionalu.