Trditve obtoženega Bajrektarevića in 44-letnega oškodovanca Josipa Leskovarja o tem, kako je prišlo do poškodbe, ki bi bila lahko usodna, so se med seboj močno razlikovale. Leskovar se je tudi sam v preteklosti že znašel na zatožni klopi, leta 2009 je namreč v jeseniški prodajalni kebaba z nožem večkrat zabodel 35-letnika in ga ubil, a bil zaradi neprištevnosti oproščen.
Glede na obtožnico, je Bajrektarević v medsebojnem obračunu večkrat z nožem zamahnil proti oškodovancu, ko je ta ob udarcu padel na vse štiri, pa ga je z nožem zabodel. Zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa in če ne bi hitro ukrepali, bi lahko poškodovani umrl, je pojasnil sodni izvedenec s področja splošne kirurgije Miloš Wahl.
Izvedenec, ki so ga po izdelavi izvedenskega mnenja danes tudi dodatno zaslišali, je povedal, da je bila sila izjemno natančno usmerjena, kar kaže na to, da je večja verjetnost, da je šlo za natančen neposreden vbod in ne za naključen padec na nož. Obtoženi je namreč v zagovoru trdil, da se je samo branil pred Leskovarjem, da je pobral njegov nož in da sta med ruvanjem oba padla po tleh, pri čemer se je Leskovar sam nabodel na nož.
Sodnica ni sledila zagovoru obdolženega. "Skupni učinek dokazov omogoča gotov zaključek, da se je dejanje odvilo tako, kot ga je v obtožnici opisala tožilka," je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica in dodala, da sta Leskovarjevo zgodbo potrdili tudi dve naključni priči. Obe sta povedali, da sta videli njegov zamah, ko je bil Leskovar na vseh štirih.
Takšno dogajanje po mnenju tožilke in sodnice potrjujeta tudi izvedenski mnenji psihologa in psihiatra, ki sta povedala, da lahko Bajrektarević v stresnih situacijah sprejema napačne odločitve, da ima težave z obvladovanjem jeze in se odziva agresivno. Toksikološko poročilo je pokazalo tudi, da je bil obdolženi v času kaznivega dejanja pod vplivom prepovedanih drog.
Sodnica se ni odločila za prekvalifikacijo kaznivega dejanja, kot je predlagala obramba, in sicer da naj ne bi šlo za kaznivo dejanje poskusa uboja temveč kvečjemu za povzročitev posebej hude poškodbe. Obramba je namreč izpostavila, da ni bilo nikakršnega namena, da bi obdolženi želel Leskovarju vzeti življenje.
Obramba je izpostavila tudi, da je bilo dejanje izključno posledica ravnanja oškodovanca, ki da je sam izzval konfliktno situacijo, tako da sta začela z obtoženim obračunavati po sporočilih, prek telefona in nato še osebno. Po navedbah obrambe je Leskovar Bajrektarevića pričakal z izvijačem, medtem ko Bajrektarević ni imel pri sebi orožja. Če bi obdolženi res zamahoval proti Leskovarju z nožem, mu slednji tudi ne bi uspel polomiti nosa in ga udariti v oko, je v zaključnih besedah izpostavila obramba.
Obtoženi je obžaloval, da je do dogodka prišlo. "Moja največja krivda je v tem, da sem sploh imel kakršenkoli stik z njim," je dejal in poudaril, da ni imel namena nikogar ubiti, edino mogoče obračunati s pestmi. "Če bi imel še enkrat možnost, se sploh ne bi odzval na provokacije. Hvala bogu, da je preživel, ker bi težko živel s tem, da sem nekomu vzel življenje," je izpostavil.
Kljub navedbam obdolženega je sodnica sledila predlogu tožilke o podaljšanju pripora zaradi ponovitvene nevarnosti. Prav tako je tožilki sledila pri višini izrečene kazni, pri čemer je za poskus uboja zagrožena kazen od petih do 15 let zapora. Upoštevala je težo kaznivega dejanja in okoliščine izvršitve, pa tudi, da obdolženi v preteklosti še ni bil obsojen in da je doslej zgledno živel in skrbel za otroke ter da ima urejene odnose z bližnjimi.
Oškodovanca, ki od obtoženega za poškodbe in telesne ter duševne bolečine terja 23.000 evrov odškodnine, je sodnica napotila na pravdo.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.